DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 8/1922 str. 25 <-- 25 --> PDF |
Državni nadzor gozdov v Sloveniji. 517 motrivanje in ukreniti primerno, da se ne bodo dotični inženjerji napram svojim kolegom čutili oškodovane. Napisani razlogi so temu krivi, da se vsakdo brani, priti od I. instance k II. Kakor za referente I. instance, tako bo treba tudi za strokov* nega referenta pri oblastni upravi zadevno službeno instrukcijo iz leta 1895. obnoviti in po razmerah preurediti. Bivši urad »de* želnega gozdnega nadzorništva« bo menda lahko odpadel, ker bi se moglo vse uradovanje morda vršiti imenom oblastne uprave. V III., najvišji instanci posluje ministrstvo* za šume in rudnike v Beogradu kot najvišja gozdnopolicijska oblast. Kot taki bilo bi ministrstvu pridržano sledeče: Odobravanje vsakoletnega proračuna o potrebščinah za goz* darsko osebje, drevesnice itd., posameznih oblastnih in srezkih uprav; imenovanja, premeščanja in upokojitve ukaznih uradni* kov; načelni predpisi takega značaja, ki so v zvezi z gozdarstvom vsega ozemlja kraljevine; vrhovna rešitev pritožb zoper rešitve oblastnih uprav v takih stvareh, ki so po zakonih, predpisih, na* redbah, pridržane ministrstvu; vrhovni nadzor nad pravilnim iz* vrševanjem obstoječih gozdnih in lovskih zakonov in naredb; izdajanje novih in izpremembe obstoječih pravilnikov, službenih predpisov in splošnih odredb; vpostavljanje in opuščanje goz* darskih uradov (referatov) ali službenih mest, kakor tudi prela* ganje teh na kak drug kraj, izvzemši postaje gozdnopomožnega osebja v okviru odobrenega proračuna; razširjenje in omejitev področja podrejenih uradov ali organov; v gotovih personalnih zadevah po službeni pragmatiki, na pr. priznanje in podelitev nagrad in podpor nad gotov znesek. Ministrstvo naj bi, poslužujoč se pravice o splošnem nadzoru delovanja gozdaskega osebje, dalo poslednjemu možnost, da se sme vselej, kadar se gozdarskim agendam po pristojnih uradih ne bi posvečala potrebna pozornost kljub stavljenim predlogom, pritožiti v svrho odpomoči do višje instance. Oblastni strokovni referent pa naj bi imel pravico in dolžnost da te pritožbe, ko se je prepričal, da so upravičene, predloži ministrstvu, ki naj po* skrbi za primerno remeduro, ako je sam ne bi bil mogel pri oblastni upravi izposlovati. Gozdarsko osebje, dodeljeno oblastnim in srezkim upravam, naj bi bilo, kar se napredovanja tiče, po možnosti v skupnem državnem staležu gozdarskega uradništva. Pri tem bi bila mero* dajna glede splošnega stališča uslužbencev dosedanja uradniška službena pragmatika iz 1. 1914., dokler se ne uveljavi nov »zakon o< civilnih državnih nameščencih«, glede službenega poslovanja pa bi se imela vpoštevati obnovljena in smotreno revidirana ter popravljena instrukcija za gozdarsko osebje politične uprave iz leta 1895.1 Vrlo rado smo ustupili mjesta i donijeli bez promjene ovu raspravu našeg odličnog stručnjaka g. ing. Šivica. akoprem se s njegovim izvodima u po* gledu unifikacije službe ne slažemo, jer je njegovo stanovište sprečno svačanju većeg dijela šumarstva i J. S. U. Op. ur. |