DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 8/1922 str. 21 <-- 21 --> PDF |
Državni nadzor gozdov v Sloveniji. 513 gre, da bi vsak resort po svojem lastnem uradu posebej komu sijoniral. d) V Sloveniji bi bila dodelitev policijskega nadzora upra* vam državnih gozdov dandanes sploh neizvedljiva, ker imamo glasom statistike, ki sem jo objavil v Jugoslovanski Šumi v šte* vilkah 24. do 31. letnika 1921. le 0:26% državnih in 2:85% ver* skozakladnih gozdov, tem nasproti pa 96:89 % zasebnih, od ka* terih odpada na veleposest od 1000 ha navzgor samo 14:21 %. (Poslednja posestva imajo itak nameščeno svoje lastno stro* kovno osebje.) Tako na primer po cele j Štajerski ni nobenega državnega gozda, torej nobene šumske državne uprave, ki bi mogla prevzeti še gozdnopolicijsko službo v svoji okolici in bi bila logično Štajerska torej brez vsaktere šumske uprave ali gozdnega nadzorstva. e) Ustava in zakon o obči upravi z dne 26. aprila 1922. sploh ne dopuščata unifikacije, ker veli člen 18. tega zakona, da spa* dajo vsi posli obče uprave v I. instanci v pristojnost srezkih po; glavarjev, katerim se po členu 19. dodeljujejo po potrebi po* sebni strokovni referenti (med temi tudi šumarski). Ker moramo navedene razloge, predvsem pa ustavo in zakon o obči upravi sedaj vpoštevati, treba je, da poklicani gozdarski faktorji ob danih razmerah razmišljajo in skrbe, kako urediti vse to, kar je potrebno v svrho tem večje zaščite gozdarstva in uspešnega delovanja onega gozdarskega osebja, ki bo dodeljeno srezkim upravam. Po členu 20. zakona o obči upravi smejo biti posamezni strokovni referenti postavljeni tudi za dva ali več srezov. To je v Sloveniji že upošteto, kakor kaže razmestitvena preglednica na strani 511. Povdariti pa moram takoj, da je poslovanje okrajnih gla« varstev, na katerih sedežu ni gozdarske *strokovnega referenta, kolikor toliko otežkočeno, ker je temu referentu pošiljati vse gozdarske vloge in spise v izjavo odnosno v sestavo* osnutka za rešitev in jih mora ta dotičnemu okrajnemu političnemu oblastvu zopet vračati. To poslovanje je precej okorno. Ako pa bi posloval pri vsakem okrajnem glavarstvu (srezki upravi) poseben-gozdar; sko=strokovni referent, bi isti lahko rešaval imenom srezkega poglavarstva vse stvari, razen kazenskih spisov, stopivši ob ne* jasnih gozdarsko*pravnih stvareh v ustmeni dogovor s knrefe* rentom*pravnikom. Poslovanje bi bilo pospešeno, ker bi prišle vse vloge takoj v rešitev in srezka uprava bi bila nedvomna v mnogoterem oziru razbremenjena. V tem slučaju niti ne bi bila potrebno, da se za gozdarskega referenta obdrži dosedanji po= seben urad (okrajno gozdno nadzorništvo ali šumska uprava), ker bi vsi spisi direktno dohajali na srezko upravo (gozdarski referat). Po pravomoćnosti odlokov, odredb, prepovedi, zapovedi, i. t. d., bi gozdarski strokovni referent na sedežu srezke uprave lahko takoj poskrbel za njih zaznambo po svojem okrajnem gozdarju, dočim dandanes pri okrajnih glavarstvih, kjer ni |