DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 8/1922 str. 20 <-- 20 --> PDF |
512 Državni nadzor gozdov v Sloveniji. gozdov, ki hodijo drvarit ali sploh na delo k državni gozdni upravi? Ali bo mogel te ljudi in pa kupce eraričnega lesa, kadar zakon zahteva, ovajati in jih pripraviti do tega, da v svojih lastnih gozdih gospodarijo po zakonitih predpisih? Ti razlogi so privedli že bivšo Avstrijo do tega, da je 1. 1891. definitivno odpravila takozvane »delegirane« gozdarske komi* sarje, o katerih sem poročal v prvem delu tega članka (glej br. 6.). ´V poštev pa prihaja še okoliščina, da oskrbnik državnih in verskozakladnih gozdov ne bi imel niti časa niti zadostne prakse za gozdnopolicijski nadzor in z njim združeno po-slo* vanje. b) Šumske uprave bi bile posebno v Sloveniji, kjer imamo opraviti z ogromnim številom indivdualnih, posebno malih gozdnih posestnikov, jako draga institucija. Treba bi bilo skoraj v okolišu vsakega okrajnega glavarstva (srezke uprave) ustano* viti po eno šumsko upravo z namišljenim delokrogom. Da bi mogla takšna šumska uprava pravilno in brezhibno poslovati, moralo bi se jej prideliti ne le tehniških asistentov temveč tudi pravnega referenta, kancelista in drugo pisarniško osebje. Zastopniki unifikacije so sicer mnenja, da je pravni referent v I. stopnji nepotreben, ker naj bi se po njih mnenju šumske uprave v pravnih vprašanjih obračale do II. stopnje (namreč šumske direkcije). To stališče pa je — vsaj pri nas — popolnoma nevzdržljivo, ker II. instanca ne sme prejudicirati v administra* tivnem postopanju odločbam I. instance, sicer bi sploh ne mogla razsojevati v dotičnih predmetih o morebitnih pritožbah strank, ki so jih te naperile proti ukrepom I. instance. c) Unifikacija predvideva, da pošilja šumska uprava samo ovadbe zaradi prestopkov v svrho1 kazenskega postopanja okraj* nemu političnemu oblastvu, v ostalem poslovanju pa da je šum* ska uprava popolnoma samostojna, koordinirana tem oblastvom. Glede te koordinacije so zopet pomisleki. Okrajno politično oblastva bo namreč k predloženi ovadbi od šumske uprave vse* kakor zahtevalo tudi predspisov, da se prepriča, preden stranko obsodi, kakšne zapovedi je izdala šumska uprava in na katerih zakonitih določbah iste temeljijo. Okrajno glavarstvo (srezka uprava) bo torej vendar kontroliralo in presojalo tozadevno1 ura« dovanje »samostojne« šumske uprave in ob morebitno dognanih nezakonitostih kazenski predlog celo zavrnilo! Pomisliti pa je še, da bi bilo težko zahtevati od administra* tivno*pravnega uradnika okrajnega političnega oblastva, da ka* žensko posluje v gozdarskih agendah, ako ta oblastva v gozdar* skih stvareh ne bi imela kar nič več opraviti. Kako in kje naj si potem dotični uradnik srezke uprave zadobi v to potrebne prakse? V marsičem je treba sodelovanja več resortov. Komisijska obravnavanja more v takih slučajih vendarle voditi samo admis nistrativnc*r>ravni uradnik, ki ima vpoštevati podana izvedeniška mnenja vseh vdeležencev posameznih resortov in nikakor ne |