DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 8/1922 str. 18 <-- 18 --> PDF |
510 Državni nadzor gozdov v Sloveniji. Ing. Anton Šivic (Ljubljana): Državni nadzor gozdov v Sloveniji. (Nadaljevanje in konec.) Organizacija gozdnopolitične uprave z ozirom na določbe ustave in zakonov o obči upravi in o samoupravi. Dosedanja organizacija gozdnopolitične uprave v Sloveniji je v L, torej najnižji stopnji približno že tako, kot jo ustava in zakon o obči upravi predvidevata. Pri okrajnih gla= varstvih (prihodnjih srezkih upravah) so kot strokovni referenti dodeljeni okrajni gozdarski inženjerji in sicer po eden dvema ali več okrajnim glavarstvom skupaj. Okrajnim gozdarskim in* ženjerjem je prideljeno potrebno gozdarsko pomožno osebje, ki je primerno razmeščeno po pokrajini. Tačasna razmestitev gozdarskega osebja politične uprave v I. stopnji je razvidna iz preglednice na strani 511. Zastopniki unifikacije gozdnopolitične uprave z upravo dr= žavne gozdne posesti, ki naj bi temeljila na »Uredbi o izmenama in dopunama uredbe o ustrojstvu ministarstva šuma in rudnika od 15. marta 1919. godine in o organizaciji šumarske struke u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 27. junija 1921. pa grajajo, da pride pri organizaciji, kakršno imamo v Sloveniji in jo predvideva tudi zakon o obči upravi, gozdarski strokovnjak premalo do veljave, da je isti več ali manj odvisen od admini* strativno=pravnih uradnikov; boje se, da se ne bi gozdarstvo izigravalo v politične svrhe i. t. d. Iz teh vzrokov zahtevajo, da naj bi v I. stopnji uradovale »Šumske uprave«, ki naj kot oskrbo* valni organi državnih gozdnih posestev ob enem tudi prevzamejo od okrajnih glavarstev vse gozdarske in lovske agende razen ka* ženskih obravnav. Okrajna glavarstva pa naj bi imela na predlog teh šumskih uprav samo uvajati in izvrševti kazensko; postopanje zaradi prijavljenih prestopkov gozdnih in lovskih zakonov. Proti takšni unifikaciji gozdarskega službovanja pri šumskih upravah pa imamo v Sloveniji sledeče pomisleke: a) Nepravilno bi bilo, ko bi predstojnik šumske uprave v svojstvu kot upravitelj kakega državnega ali verskozakladnega gozda izdajal zapovedi (odloke) strankam, ko bo on sam marsi= kaj kot stranka prizadet. Kako bi nastopal kot izvedenec, ova* ditelj in razsodnik v stvareh, v katerih je od slučaja do slučaja sam vdeležen kot zastopnik zasebne lastnine države, verskega zaklada, i. t. d.? Ali bodo mogli imeti drugi, po njem nadzirani gozdni posestniki popolno zaupanje v njegovo nepristranost? Ali bo mogoče, da bo upravitelj državnih gozdov obdržal svojo neodvisnost napram strankam, ki vozijo les iz državnih |