DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1922 str. 47 <-- 47 --> PDF |
Pohorje. 469 4 slučajih z električnim pogonom. Te žage so dobro urejene ter po veliki večini v rokah lesnih trgovcev ali lesotržnih družb. Večinoma se režejo sveža debla, zato je za dobro kvaliteto rezanega blaga potrebno, da se to pravočasno in pravilno posuši, na kar se polaga le premalo važnosti. Tako dobiva rezano blago že tukaj kal gnilobe, ki zmanjšuje njegovo tehnično porabnost ter tržno vrednost. Vse naštete napake so tudi ponajveč vzrok, da si pohorski les ni pri« dobil dobrega glasu na lesnem trgu, četudi razpolaga Pohorje v splošnem z /elo širokim, na južnem lesnem trgu priljubljenim blagom. Opisanim razmeram je pa deloma tudi kriv dosedanji tukajšnji lesni odjemalec, kajti izdelava lesa je predvsem odvisna od zahtev lesnega trga. Do prevrata so prodajali skoraj vse lesne produkte na Ogrsko in Hrvatsko in tukaj se ni gledalo na kvalitetno temveč na kvantitetno blago. Trajalo bode še dokaj časa, preden se bode dosedanja zastarela izdelava lesa opustila ter nadomestila z racijonelnim sortiranjem blaga. Preidem k najaktuelnejšemu vprašanju za povzdigo gozdnega gospodar* stva ne samo tukaj na Pohorju, temveč v vseh delih Slovenije, kjer je gozdo« reja glavni vir dohodkov našega naroda. Vemo, da se zle posledice napačne vzgoje ali ukoriščanja gozda in njegovih produktov pokažejo šele čez več let in se dajo odpraviti šele tekom več desetletij in to mnogokrat z velikimi žrtvami. Sedanje slabo gospodarstvo se torej maščuje še na prihodnjem rodu. Pri tem gre velikanski del našega narodnega premoženja v zgubo ne samo na škodo lastnikov gozdov temveč tudi celokupne države. Omenil sem že, da ima naše gozdno prebivalstvo prirojeno čuvstvo za pravilno razumevanje gozdoreje. Kaj pa pomaga ta naravni dar, ako se ljud» stvu ne nudi prilika, da si pridobi strokovne izobrazbe, razbistri svoje od očetov prevzete, večkrat zastarele, napačne nazore o gozdnem gospodarstvu. Danes niti ljudske niti gospodarske šole raznih strok, ki imajo za cilj splošno izobrazbo naroda nimajo v svojem učnem načrtu potrebnega osnovnega pouka o gozdarstvu, četudi je vsakomur znano, da tvorijo gozdovi velikanski del splošnega narodovega premoženja in da je za prebivalstvo razsežnih delov naše domovine gozdoreja življenjsko vprašanje. Ni čudo, da se je koj po prevratu in postanku naše narodne države ravno med našim pohorskim prebivalstvom vzbudil mogočen klic po gozdarski šoli, kjer bi se njihovim sinovom nudila prilika, pridobiti si primerno strokovno znanje. Ta gozdarska šola naj bi se osnovala na širši podlagi, tako da bi b:la dostopna za vse naše sinove, pod pogojem primerne predizobrazbe, ki jim daje možnost slediti pouku, bodisi kot prihodnji gospodarji, bodisi kot pomožni gozdarski uslužbenci. Merodajni faktorji so upoštevali upravičenost te zahteve ter določili za sedež gozdarske šole Maribor, ki tvori gozdno industrijski centrum za celo dravsko dolino in kjer so dani predpogoji za uspešnost tega pouka. Pred enim letom pa je zadeva glede ustanovitve gozdarske šole v Mariboru iz neznanih vzrokov prišla na mrtvo točko; šele v zadnjem času so poročali časopisi zopet o njej in želeti bi bilo, da bi načrt gozdarske šole ne zaspal, temveč čimprej našel povoljno rešitev v smislu zahtev in gospodarskih potreb našega naroda. Kratko naj še omenim, da je Pohorje bogato na divjačini in da imajo naši lovci smisel za primerno negovanje divjačine. Najbolje je zastopana srna. Pri »Šumiku« in pod »Črnim vrhom« je nekaj divjih koz, ki se pa ne morejo razmnožiti, ker nobena koza, ki se odcepi od svojega krdela, ne uide krogli. |