DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1922 str. 46 <-- 46 --> PDF |
468 Pohorje. prideluje pri Slovenjgradeu. S trebljenjem in prebiranjem mladega lesa dob* ljeni materijal se podela v trsno kolje, največ pa v hmelovke. Razen tega bi še bilo omeniti v omejenem obsegu les za lesovino in jamski les, za slednjega se porabijo največ borovci v nižinskih legah. Pohorje je ubogo na dobrih »pravilnih napravah. Vozne poti so ob pobočju zelo strme, do 35% in mehke, po dolinah pa v slabem stanju. Med stalnimi napravami za spravilo lesa je omeniti vodno drčo falske in slovenjebistriške graščine z dolžino po 12 km, električno, 11 km dolgo železnico mislinjske grajščine in že deloma končano 12.6 km dolgo gozdno železnico ing. Lenarčiča. Tvrdka Weiss ima v Sv. Lo» vrencu 5 km dolgo žično vzpenjačo, katera pa ne obratuje, četudi je sedaj v dobrem stanu. Lesne produkte iz višinskih leg in drva tudi iz nižjih leg spravljajo naj* več v zimi pri snegu s samotežnimi sankami. Z vozom se spravlja celo leto, za priprego se rabijo v hribih predvsem voli, po cestah v dolini pa konji. Lc= tošnje ostre zime, ko je Drava od falske elektrarne približno do Brezna do 1 m na debelo zamrznila, so na progi Sv. Ožbalt — Sv. Lovrenc spravljali drva tudi po ledu. Stroški na 1 km so znašali pri uporabi samotežnih sank 35 K, pri uporabi konjske sile pa 16.50 K za 1 prm. Pohorje je krog in krog obkroženo od železnic, deloma državne, deloma Južne, in sicer od Dravograda po dravski dolini do Maribora, odtod čez drav» sko polje do Poljčan, od tam do Konjic in od Mislinja po mislinjski dolini do Dravograda. Razen tega se splavi iz gozdov dravske doline veliko lesa po Dravi. Plavi se v vezanih plavih povprečno 18 do 25 m dolžine in 5 do 7 m širine, stavbeni les in deske s telesnino do 80 plm. V predvojnem času so plavili les tudi v čajkah, kateri način se je pa danes radi previsokih stroškov za napravo čajk opustil. Da se morejo plavi neovirano plaviti mimo visokega jeza falske elektrarne, je tam v ta namen posebna naprava. Drava omogoča ceneje, četudi za kvaliteto plavljenega lesa manj ugodno spravilo, kot po železnici v Banat, Srbijo, r.a Ogrsko itd. Velike pomanjkljivosti imamo pri konstrukciji obstoječih žag in s temi združeni izdelavi ter manipulaciji lesa. V rabi so navadno najpriprostejši sistemi vodnih žag z enim listom, med katerimi ni najti žag, ki bi odgovarjale vsem predpogojem za dobro žago, od katere se zahteva popolna izraba razpoložljive vodne sile in s to združena čim večja produkcija rezanega blaga, snažnost in preciznost reza ter čim najmanj odpadkov. Na vseh teh žagah se ponoči ter v mrzlem zim* skem času ne reže, zato zreže takšna žaga, če se upoštevajo prazniki in razne ovire, letno komaj 200 plm okroglega lesa. Izdelava rezanega lesa je prepuščena mnogokrat Žagarjem. Ti so pa danes brez strokovnega pouka in večinoma nimajo tudi potrebne praktične izvež» banosti. Tako se dogaja, da se, ne oziraje se na debelino, kvaliteto ter po» rabnost, krlji zrežejo kakor to zahteva slučajno naročilo oziroma recimo komo» diteta Žagarja. Zato se potrati veliko dragocenega lesa, ki gre v žaganje ali v krajnike in odrezke. Deske se zrežejo največ konično in le na zahtevo paralelno, vse pa neegalno t. j . z man>šo debelino na tanjšem koncu krlja. Razen opisanih navadnih vodnih žag so posebno po prevratu postavili v lesotržnih središčih, posebno v Mariboru in Slovenski Bistrici ter v dravski dolini celo vrsto Jjolnojarmenikov s parnim, turbinskim, bencinskim in v |