DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1922 str. 45 <-- 45 --> PDF |
Pohorje. 467 Douglasii) zeleni in sivi, japonski macesen (Larix japoniea), gladki bor (Pinus strobus), Chamaeciparis Lausoniana, Planinski bor ali cemprin (Pinus cembra) in med listovci črni oreh (Juglans nigra). Pri do 40 letnih kulturah V vseh višinskih legah so te drevesne vrste daleč prekosile dobre nade. katere so dale kultivatorjem povod za njih nasadbo. O uspehUi teh kultur o drugi pris liki kaj več! V kmetskih gozdih je običajno prebiranje, ki je združeno z naravnim po« mlajevanjem, v graščinskih razen prebiranja in vedno bolj običajne oplodit« vene sečnje, največ sečnja na golo s sledečim umetnim pomlajevanjem s se» menom ali s sadikami. V novejšem času prevladuje sajenje s sadikami, med tem ko so prej goloseke največ požigali ter eno ali dve leti rabili za pridelavo poljskih pridelkov, krompirja in žita. S slednjim pomešano se seje smrekovo seme. Če so te kulture pravočasno redčili in trebili, so imele popolen uspeh, priporočljiv pa ta način gozdoreje ni, posebno ne v kmetskih gozdovih in v visokih legah, kjer je naravno pomlajenje v varstvu starega gozda predpogoj za ohranitev produktivnosti tal in možnosti racijonelne gozdoreje, kakor to dokazujejo nekatere ponesrečene golosečnje na grebenu Pohorja pri Črnem vrhu, kjer v neugodnih zimah mraz uniči že odrasle nasade, ali na močvirnatem svetu pri Klopnem vrhu, kjer se je od leta 1862. do 1875. z golosečjo uničil osuševalni učinek starega drevja ter onemogočila zopetna zareja gozda. Vsled mineralno krepkih tal preprežajo goljave takoj po odseku bujno razvijajoči se plevel, v nižjih legah ostroga in travna zelišča, v višjih malinje. Kultiviranje takšnih zanemarjenih goljav stane mnogo truda in denarja. Zato se mora prebirati previdno in smejo na čisto posekati le že zadostno pomla* jena mesta, če se hoče zabraniti večletni izpad lesnega prirastka na sečnih prostorih. Sečna obhodnja je odvisna od porabnosti lesa, večkrat pa tudi od gospo= darskih potreb. Pri večjih posestvih je običajna 80 do 100 letna od 1300 m naprej do 120 letna obhodnja. Na vzhodnem in deloma na južnem pobočju, kjer gozdna posestva niso tako razsežna, se zniža obhodnja na 60 let. Do zadnje četrtine preteklega stoletja so graščinski gozdovi na Pohorju zalagali 6 steklaren in 2 železni fužini s potrebnim gorivom na oglju in drveli, kateri produkti so tvorili glavni dohodek višinskih gozdov. Danes producira Pohorje predvsem les za tehnično porabo in drva. Oglje se je začelo izdelo« vati v večji meri v novejšem času z ozirom na ugodne tržne cene. Za oglje se porabi le s čiščenjem in trebljenjem pridobljeni materijal, v višinskih legah in pri težkem spravilu tudi vsa bukovina. Ukoriščanje gozdov je pri večjih gozdnih posestnikih konservativno. Vsled ugodnih vodnih sil ima na severnem in zahodnem pobočju skoraj vsak gozdni posestnik svojo vodno žago, na kateri zreže svoj pridelek okroglega lesa. Tako je ob potoku Radlca 26 vodnih žag v obratu, med temi 2 polnojarmenika. Vse druge so venecijanke z 1 listom. Prodaja se predvsem surovo rezano, manj tesano ali okroglo blago. Drugačne pa so razmere na vzhodu v slovenje; bistriškem okraju, kjer imajo žage le nekateri gozdni posestniki in je zato običajna prodaja na štoru oziroma okroglega in tesanega lesa raznim lesnim trgovcem, ki na svojih žagah podelujejo kupljeni les. Les za žago se podela v 4 ali 6 m dolge krije, redkeje se rabijo druge dolžine. Dolžina je mnogokrat odvisna od stanja ter izvedbe izvoznih poti. ker ostri ovinki zahtevajo krajše dimenzije. Les za stavbe se navadno obteše na licu mesta v gozdu, oziroma ob robu gozda. Veliko stavbenega lesa se |