DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1922 str. 44 <-- 44 --> PDF |
465 Pohorje. Kmetije na Pohorju obstojajo iz zaokroženih, večinoma nad 50 ha velikih posestev, posebno na severnem pobočju, kjer se nahaja eela vrsta 150 do 300 ha velikih kmetskih gozdnih kompleksov. Kot zgled se navaja, da je v okolici Št. Lovrenca na Pohorju 27 lastnih, torej nad 115 ha velikih kmetskih lovišč in sicer v občini Kumen 5, Smolnik 2, Lobnica 5, Reccnjak 2, Lehen 5, Rdeči breg 8. Sklenjene vasi so le po dolinah, na južni in vzhodni strani pa tudi v hribih, med slednjimi najvišja vas Šmartno na Pohorju (780 m), najznamenis tejša pa po svoji id lični legi Ribnica na Poh. (715 m). Od večjih kmetskih posestev jih je cela vrsta pritegnjenih v agrarno reformo, kar vzbuja med prizadetimi iz narodnogospodarskega in nacijonab nega stališča upravičeno nevoljo. Ta velika kmetska posestva so se ohranila vsled običaja, ne zakona, da se celo posestvo daje nedeljcno tistemu dediču, katerega posestnik med svojimi smatra za najbolj sposobnega. Vsi ostali des diči se ali izplačajo, ali pa skrbe starši že prej, da se na drug način primerno odškodujejo. Postanek in obstoj teh večjih posestev torej nista provzročila ne denarna špekulacija, ne pohlepnost, temveč gospodarska potreba, katere upravičenost je dokazala stoletna neizpremenjena velikost teh posestev. Neodvisnosti gmotno dobro podprtega prebivalstva tukaj na severni meji Slovenstva je tudi pripisati, da se je ob tem gorovju ustavil ponemčcvalni naval iz severa. Tako je upravičeno ponosen pohorski kmet. naj si bode mal ali velik, na svojo hribovito zemljo, obraščeno s prekrasnimi temnimi gozdi, katere vzgaja z vso ljubeznijo in s prirojenim čustvom sam s svojo pridno družino, kakor to kažejo njih mišičaste in žuljave roke. Zato je neumljivo, da se še do danes, po preteku treh let, ni popravila krivica, ki se godi temu delavnemu delu našega naroda vsled šablonske uvrstitve večjih kmečkih po» sestev pod udar agrarne reforme! Gozdne razmere so na Pohorju zelo ugodne. Gornja meja gozda sega povprečno do 1400 m, na ugodnih severnih legah in pri pravilni gozdoreji je prav zadovoljiva obrašča do 1500 m. Najvišji gozdni pas obstoja iz smreke, hoja in bukev pa segata do 1350 m. Z rednim gozdnim gospodarstvom se more računati le do 1350 m. V tej višini daje pod istimi talnimi in obrastnimi razmerami ter skoraj isto drevesno višino 15 do 17 m največjo lesno množino bukev, potem hoja, in za to smreka. Prva kaže na dobrih tleh in pri polni obrašči do 430 p/m, zadnja do 140 p/m lesne mase na 1 ha. V splošnem se intenzivnejše izkoriščajo kmetski gozdovi kot veliki graj* ščinski. To je tudi vzrok, da je v prvih naravna sprememba bukovih gozdov v čiste, deloma mešane smrekove, hojeve in bukove, večinoma že končana, med tem, ko opažamo pri graščinskih gozdih še velike komplekse čistih bus kovih gozdov. Glavno drevo je med listovci bukev, v nižjih legah in mestoma posas mezno ali v skupinah pravi kostanj, gaber, hrast, javor, jesen, lipa, črni gaber, breza, na mokrem svetu črna in zelena jelša. Med četinavci prevladujeta smreka in hoja, deloma mešano, deloma čisto, v nizkih legah, posebno pa na diluvijalnih tleh ob Dravi in na dravskem polju beli bor. V srednje visokih solnčnih legah, posebno na zahodnem delu Pohorja bi bilo omeniti navadni macesen (Larix europea), ki je posamezno primešan ali v manjših skupinah ter ima v primerni legi dobro in zdravo rast. Omenjena bodita še ruševje in močvirni bor, na planini ter v severnih legah pa vedno bolj redka tisa. Pohorje ima prirodno izvrstno lego za nekatere eksote, ki po dosedanjih uspehih obc= tajo najboljšo bodočnost. Omenjam le najvažnejše, kakor Douglas (Pseudotsuga |