DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1922 str. 42 <-- 42 --> PDF |
464 Pohorje. Ing. Janko Urbas (Maribor): Pohorje (Opisno predavanje o priliki izleta ljubljanske podružnice Jugoslovenskega Šumarskega Udruženja v Sv. Lovrencu na Pohorju dne 5. maja 1922. Pohorje se imenuje oni del goratega slovenskega ozemlja, ki leži južno reke Drave ter sega na jugu do okrajne oziroma državne ceste MislinjesVitanje* KonjicesSlovenska Bistrica, na vzhodu do prostranega dravskega polja in na zahodu c!o hladne mislinjske doline. Hrbet Pohorja je dolg 60 km ter nekoliko proti jugu vzbočen; največjo višino doseže v Črnem vrhu (1543 m), najbolj znana pa je Velka Kapa (1542 m) vzhodno Slovenjgradca. Od vrha Planinke (1529 m), katera leži približno na sredini, se odcepi daljši gorski greben zahodno proti Hudi luknji, južnovzhodno proti Slovenski Bistrici in vzhodno proti Maris boru. Tukaj tvori 1200—1300 m nad morjem ležečo 10 do 25 km široko gorsko ravan, nad katero se dvigajo Rogla (1517 m), severno te Plcšivec (1407 m), vzhodno Klopni vrh (1335 m), Pohorski vrh (1345 m) z idiličnim in obče pri* ljubljenim planinskim letoviščem Ruške podružnice SPD pri Sv. Arehu (1249 m). Kot zadnja višinska točka proti Mariboru se omenja še železni razgledni stolp (1146 m) in v njegovi bližini Mariborska koča podružnice SPD v Mariboru. Od tega glavnega hrbta se odcepljajo proti severu in jugu gorski grebeni z več ali manj zložnimi pobočji, izvzemši strma in mestoma skalnata pobočja ob DravL Celo navedeno gorovje ima 117 krajevnih občin in leži v 3 okrajnih gla= varstvih (Maribor, Konjice, Slovcnjgradec) ter meri 979 km´2, od katerih ods pada 57.800 ha ali okroglo 60% na gozdove, 35.100 ha ali okroglo 35% na njive, travnike in pašnike, 270 ha ali 0.3% na močvirja, jezera in neproduktivno, 4.800 ha ali 4.7% na stavbišča, vrte in vinograde. Temeljno hribino tvori granitni masiv, na katerem leži gnajs in na tem bliskavi škriljevec. Apnenec je umazane barve ter ga je najti le mestoma. Sestavni del granita t. j . kis je najti med gnajsom in škriljavcem v čistih, debelejših plasteh. Granit je posebno v zahodnem delu fine sestavine. Naj= večji tak kamnolom ima g. ing. Lenarčič v Josipdolu, kjer se sedaj večinoma izdelujejo kocke za tlakovanje cest. Neprodirne granitne plasti so provzročile na grebenu Pohorja postanek temnih z ruševjem (Pinus mughus) obdanih jezer, kakor so to Ribniško jezero (1535 m), Sv. Lovrenška jezera (1529 m) ter obsežna močvirja v bližini Klopnega vrha, kjer raste ruševje, živordeči sleč (Rhododendron hirsutum), ter močvirni bor (Pinus uliginosa). Na teh mestih se nahaja tudi do 2 m debela plast šote. Pohorje ima veliko rud, ki pa niso tako bogate, da bi omogočale izrabo v velikem obsegu. Omenjam svinčeno rudo pri Rušah in Rakovcu, graf t, magnetno železno rudo pri Ribnici, ki se je izkopavala za bivše železne fužine v Mislinju. Rjava železna ruda je v Rdečem bregu. Sledovi premoga posebno lignita so na mnogih krajih. Razen potokov Pake in Hudine. ki se izlivata v Savinjo, se izteka vse vodovje v Dravo. Pohorje je bogato na padavini ter ima vsled razsežnih go= |