DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1922 str. 30 <-- 30 --> PDF |
452 Državni nadzor gozdov v Sloveniji. Začetkom leta 1919. smo imeli v Sloveniji okrajna gozdna nadzorništva v Kranju (za politična okrajna oblastva Radovljica in Kranj), v Ljubljani I (za polit. okr. oblastva Ljubljana okolica in območje mestnega magistrata ljubljanskega), dotični gozdarski inženjer je bil ob enem pomožna moč v II. instanci; v Ljubljani II (za polit. okr. oblastva Kamnik, Litija, Kočevje), v Novem mestu (za polit. okr. oblastva Novo mesto, Krško, Črnomelj), v Celju (za polit. okr. oblastva Celje, Konjice, Brežice in polit, ekspozi* turo Mozirje), v Mariboru (za polit. okr. oblastva Slovenjgradec, Maribor, Ptuj, nam pripadajoči del Radgonskega in Ljutomer* škega okraja). Ko so naše čete imele zasedeno na Koroškem ple* biscitno ozemlje, imeli smo še okrajni gozdni nadzorništvi v Bc* r ovij ah in Velikovcu. Okrajnim gozdnim nadzorništvom so bile, kot pod avstr. upravo, podrejene »gozdno*nadzorovalne postaje« v Radovljici, Kranju, Škof ji Loki, Ljubljani, Kočevju, Črnomlju, Krškem, No* vem mestu, Kamniku, Litiji (s sedežem v Ljubljani), Cerknici, Ptuju, Slovenjgradcu, Celju, Radmirju, Mariboru I in II, Celju, Konjicah, Brežicah; med plebiscitno dobo tudi v Velikovcu, Že* lezni kapli in Pliberku. Državna in verskozakladna gozdna posestva pa so upravljali oskrbovalni uradi nazvani: »Gozdno in domensko oskrbništvo«. Eno oskrbništvo je v Kostanjevici, drugo v Bohinjski Bistrici, tretje na Bledu. V drugi instanci v Ljubljani se je torej vsled odnošajev, ki so jih prinesle prevratne razmere (na pr. odslovitev uradnikov nemške narodnosti in pripadnosti) izvršila delna unifikacija gozdarskih strok, dečim se ista v prvi, najnižji instanci ni izvr* šila, ker je v Sloveniji takorekoč neizvršljiva. Dejstvo je, da so se skušali, kot v vseh gospodarskih in tehniških panogah, gozdar* ski strokovnjaki osamosvojiti in se je v tem pogedu tudi marši* kaj doseglo, posebno v II. instanci. V prvi instanci pa je gozdarsko službovanje polit, nadzora pri nas navezano eminentno na ekse* kutivo in pravne odnošaje, ki jih gozdarski strokovnjak brez sodelovanja pravnikov, ki imajo administrativno prakso, ne more brez nadaljnega izvrševati, ne glede na razne kolizije, ki jih hočem pozneje o priliki očrtati. Aprila meseca 1919 je odredilo ministrstvo za šume in rud* nike, da je gozdarski oddelek podrejen njemu in da se imajo torej spisi, pridržani po veljavnih zakonih in naredbah ministr* ski rešitvi, pošiljati v Beograd. Dne 14. junija 1919 je izdalo ministrstvo za šume in rudnike za šumarje važen odlok, vsled katerega je postal gozdarski od* delek deželne vlade v Ljubljani samostojen oddelek deželne vlade za Slovenijo, ki ni več podrejen poverjeništvu za kmetij* stvo. Nadaljni ministrski odlok z dne 9. julija 1919 je oficijelno priznal interno že dotlej prakticirano ra^delbo gozdarskega od* delka v dva odseka in sicer A) za področje gozdno*politične uprave in B) za področje gozdne uprave državnih in versko* zakladnih posestev. Ministrstvo je odredilo, da naj bo na čelu |