DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 9 <-- 9 --> PDF |
Državni nadzor gozdov v Sloveniji. 361 nega zakona, opazovati in premotriti gozdarske razmere po de* želi, podučevati gozdne posestnike, podpirati polit, oblastva pri izvrševanju gozdarskih odredb, itd. Gozdni nadzornik je takrat posloval le kot konzulent, ne kot referent deželnega oblastva, dalje kot kontrolni organ glede izvrševanja gozdarskih zakonitih predpisov ter kot čuvar javnih interesov z ozirom na gozdarstvo sploh. Da je mogel svoj posel vršiti, moral se je podati v razne polit.´ okraje ter poizvedovati tam o gozdarskih odnošajih ter skrbeti, da se odpravijo nedo* statki; pri pregledovanjih pa se je moral prepričati, jeli se je zadostilo raznim odredbam. Takratni gozdni nadzornik je imel torej pravico staviti ute= meljene predloge ne le pri deželnem, temveč tudi pri okrajnih političnih oblastvih, ako so spadale predlagane zadeve v kompe* tenco poslednjih. Imel je ugotoviti gozde, ki jim pripada značaj takozvanih varstvenih (zaščitenih) in pa hranilnih gozdov, določiti način, kako se smejo le^ti oskrbovati; pospeševati pogozdovanja. pro= učevati gozdne služnostne pravice; nadzirati in urejati oskrbo občinskih in solastninskih gozdov; brigati se za plavljenje lesa in večje druge spravljalne naprave, za gozdarski poduk, gozdno statistiko, i. dr. Posluževati se je smel lokalnih (zasebnih) gozdar* skih organov,´ ki so ga imeli podpirati. Leta 1872. so izpremenili v Trstu mesto gozdnega nadzornika za pogozdovanje Krasa v takšno, kot je bilo po drugih deželah, namreč v tehniškega svetovalca namestništva. Pridelili so mu po* leg štirih gozdnih nadglednikov enega gozdarskega pristava ali praktikanta, gozdarskim komisarjem v Tolminu in Voloskem pa po enega gozdarskega asistenta s sedežem v Bovcu, odnosno Podgradu. Na Tirolskem in Predarelskem, kjer je bila gozdnopolicijska služba združena s posli uprave državnih gozdov, so prišli do prepričanja, da njihov način organizacije ni v korist niti eni niti drugi stroki. Zaraditega so se pristojna ministrstva zedinila leta 1864., da je treba služho oskrbe državnih gozdov ločiti od službe gozdne policije. Leta 1873. se je ta ločitev tudi izvršila. Leta 1875. so po posameznih kronovinah, posebno tam, kjer je bil gozdni nadzornik brez pomožnih organov, dovolili name* stitev še nekaterih organov, tako na pr. na Kranjskem enega gozd. adjunkta in tri nadglednike, na Štajerskem dva gozd. komi* sarja in enega gozd. adjunkta. Ko je bila leta 1879. regulacija zemljiškega davka dovršena in so bili dodeljeni ji državni gozdarski tehniki razpoložljivi, so državnopolicijske organe lahko zopet pomnožili; tako na pr. je bil nameščen en gozd. komisar v Kranju, en gozd. adjunkt v Postojni. Dotedanja organizacija gozdnopolicijske službe pa še vedno ni zadoščala posebno glede eksekutivnega poslovanja. Treba jo je bilo še bolj urediti. To ureditev so pospešile katastrofalne |