DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 60 <-- 60 --> PDF |
412 Bilješke. in jih večinoma tudi oskrbovali. Kako naj bi imeli ti zmisel za ljudske težnje, kako naj bi narod poučevali, ko so, nevešči jezika, prišli komaj v stik žnjim. Gozdarska društva, nepristopna širšim slojem, so izdajala svoja poročila, v katerih je bilo dokaj lepih poučnih sp:sov, edinole v nemškem, še marsikate» remu članu ne dobro umljivem jeziku. Tembolj je bilo pozdravljati, ko so jeli v okrilju »Kmetovalca«, glasila Kmetijske družbe, kojega takratni urednik, sedanji družbeni predsednik, je v pravilnem pojmovanju najožje zveze kmetijstva z gozdarstvom, umel privabiti tudi nekatere gozdarske strokovnjake k sodelovanju, izhajati tudi gozdarski spisi. In v nadaljevanju tega stremljenja, nudeč gozdnim posestnikom priliko, da se na lahek način priuče sami izmeriti svoj les in oceniti svoje gozde, je izdala in založila leta 1914. Kmetijska družba kot svoje knjižnice XIV. zvezek, od tačasnega gozdarskega komisarja A. Šivica v Ljubljani prirejeno »Poljudno navodilo za merjenje lesa.« Knjižica, namenjena torej v prvi vrsti posestnikom, odvisnim do tedaj pri meri in oceni prodanega lesa več ali manj od poštenosti kupcev, je dobro» došla kot računski pripomoček vsem drugim, ki imajo opraviti z gozdom in z lesom. Kako je bila potrebna, kako je ugajala, priča to, da mi je čast bilježiti in pozdraviti nje drugo izpopolnjeno izdanje. Knjižica je pisana res poljudno in spretno, razdeljena snov je v pri» prostem, lahko umljivem slogu, kolikor v tesnem okviru mogoče izčrpno in nazorno obdelana. Vsebina ji je na kratko sledeča: V prvih poglavjih je raz» loženo, kako se meri in izračuna telesnina okroglega posekanega lesa: hlodov, debel, drogov in kolov, v naslednjih se razpravlja določitev telesnine stoječega drevja, cenitev množine lesa celih gozdov in prirastka in zadnja poglavja obravnavajo merjenje obtcsanega lesa, plohov in desk, tirnih pragov in končno prostornino ogljarskih kop in drv. Izpuščeno je vse, kar bi obtežilo jedro snovi, to kar se razpravlja je pa razloženo temeljito in pojasnjeno na primer» nih mestih s slikami. Vendar je računskim navodilom, ki bi bila drugače suho* parna, vpleteno toliko zanimivega in koristnega o vzgoji in o izkoriščanju gozdov, o dimenzijah in vrstah trgovskega lesnega blaga, o drvarskih, tesarskih in kupčijskih običajih itd., da se jih prijetno čita. Navodilom sledijo povsod kolikor mogoče enostavno sestavljene, tudi za neukega brez truda porabne tablice, ki imajo namen prihraniti nepotrebne dolgovezne račune. Omeniti je tu dveh tabel, ki posebno označujejo težnjo knjižice, ustreči vsem potreban;. Trami se obtešejo, kakor znano v kvadratni ali pravokotni obliki. Za oba slučaja je določena v teh tabelah pri premeru debel od 6—50 cm stranica pre» reza, naj se teše na žive robe ali obličasto. Kdor knjižico količkaj pazljivo prečita, bo ob navedenih praktičnih pri» meri h takoj razumel uporabo in korist tablic. Ob sklepu je dodanih 15 tudi na praktičnih slučajih pojasnjenih tabel za pretvarjanje stare dolžinske, ploskovne in kubične mere v metrično mero in nasprotno. Z ozirom na naše trgovske odnošaje se primerja v 3 tablicah celo laška mera s staro avstrijsko in z metrično. Prikladnejega časa si Kmetijska družba ni mogla izbrati za drugo izdajoknjižice. Skoraj vse dežele ob obalih Sredozemskega morja so revne na gozdih in morajo les uvažati. Zlasti sosedna Italija ne krije niti polovice svojih lesnih potrebščin iz lastnih gozdov. Svetovna vojna je lesne zaloge izčrpala in opu» |