DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 59     <-- 59 -->        PDF

Bilješke. 411


skoga gospodarenja izrabiti veza između prirodnoga i finansijskoga principa
šumskoga gospodarenja.)


Štčtka: Chov, vycvik a v edeni ohafe. Nakladom vlastnim. (Dr«
žanje, dresura i vođenje psa prepeličara.)


Od časopisa izlazi:


»Č e š k o s 1 o v e n s k y les« (Čehoslovačka šuma) kao centralni tjednik
za šumarstvo, lov, drvarsku trgovinu i industriju. To je zajednički organ »Cen«
tralnoga udruženja čehoslovačkog šumarstva«, »Šumarske Matice«, »Centralnog
šumarskog savjeta Čehoslovačke republike«, te »Društva slušača šumarskog
iužinjerstva i slušača srednjih šumarskih škola« te


»L c s n i c k â p r a c c« (»Šumarsko djelo«) kao mjesečnik što ga izdaje
u Pisku »Českoslovačka šumarska Matica«.


Primili smo četiri broja (u dva sveska) s ovim sadržajem:


Br. 1. i 2. Ing. Limbursky: »Stanoveni nahrady za škodv zpusobené ohnčm
v lese.« (»Ustanovljivanje odštetnoga iznosa za štete nastale o šumskoga pos
žara.«) Prof. ing. Prazan: »() vyznamu procenta dfivi palivovćho.« (»O zna*
čenju procenta ogrijevnoga drveta.«) Chudoba: »Cizokrajnć dfeviny u nâs.«
(»Strane vrsti drva u nas.«) Prof. ing. Duda: »Prostfedky ku zvetšeni vvnosu
z vedlejši lesni tčžbv.« (»Sredstva za povišenje prihoda od šumskih nuzužitaka.«)
Ing. Hemmr: »Nové druhy dfcv ze zâmofskych krajin.« (»Nove vrsti drva iz
inostranih krajeva.«)


Br. 3. i 4. Dr. ing. Šiman: »Kanalisace fek a voroplavba.« (»Plovnost rijeka
i splavarenje.«) Wessely: »Pohromy mniškovć pričinami zmčn v hospodafeni..«
(»Pustošenje omorikovog prelca kao uzrok promjenama gospodarenja.«)1 Ing.
Bohutinsky: »O chybe. vrnikajici pfi urcovâni prumeru splostëlych tvaru
prurezovych prumcrkou.« (»O griješei, koja nastaje kod prcmjeravanja promjera


eliptički sploštcnih debala.«) Dr. Vodražka: »Lctokruhy« (»Godovi.«) Ing. Hart:
»Vyskovy vzrust a vymladnost dubu.« (»Rast u visini i životna snaga hrasta.«)
(Sva naznačena djela mogu se nabaviti putem knjižare »Zemedelské knih=


kupeetvi A. Neubert v Praze II. Hybcrnskâ ul. 12.) Ugrenovič.


Kmetijska knjižnica. X1Y. zvezek. Poljudno navodilo za merjenje lesa.
Priredil inž. A. Šivic. višji gozdarski svetnik v Ljubljani. Izdala in založila
Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. Druga predelana izdaja.


Kmetijstvo je v Sloveniji visoko razvito. Vsaka gospodarska panoga ima
svoje strokovne knjige in obsežno literaturo. Gospodarske organizacije skrbe,
da so zemljiški posestniki točno poučeni o vsaki novosti, o vsakem napredku
kmetijstva in da je vsak, tudi najmanjši kmet vedno dobro informiran o cenah
svojih pridelkov in o tržnih razmerah.


Kako borna je nasprotno naša gozdarska literatura. In vendar zavzemajo
gozdi v Sloveniji malodane polovico površine, so neizčrpni vir narodnega bla*
gostanja in izvoz gozdnih proizvodov je tako odločilnega pomena za splošni
promet, da se rentabiliteta projektiranih železniških prog ocenjuje s tega
stališča.


Krive nedostatka gozdarske literature so največ razmere, ki so onem»
gočile razvoj. Narodu tuji ljudje so nadzorovali do zadnjega časa naše gozde


1 Ovome je pitanju — uslijed velikih šteta počinjenih po omonkovom
prelcu (Liparis monacha, die Nonne) — isključivo posvećen i čitavi broj 9. i 10.
1922. lista »Ceskoslovensky les«. Ugr.




ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 60     <-- 60 -->        PDF

412 Bilješke.


in jih večinoma tudi oskrbovali. Kako naj bi imeli ti zmisel za ljudske težnje,
kako naj bi narod poučevali, ko so, nevešči jezika, prišli komaj v stik žnjim.
Gozdarska društva, nepristopna širšim slojem, so izdajala svoja poročila, v
katerih je bilo dokaj lepih poučnih sp:sov, edinole v nemškem, še marsikate»
remu članu ne dobro umljivem jeziku.


Tembolj je bilo pozdravljati, ko so jeli v okrilju »Kmetovalca«, glasila
Kmetijske družbe, kojega takratni urednik, sedanji družbeni predsednik, je v
pravilnem pojmovanju najožje zveze kmetijstva z gozdarstvom, umel privabiti
tudi nekatere gozdarske strokovnjake k sodelovanju, izhajati tudi gozdarski
spisi. In v nadaljevanju tega stremljenja, nudeč gozdnim posestnikom priliko,
da se na lahek način priuče sami izmeriti svoj les in oceniti svoje gozde, je
izdala in založila leta 1914. Kmetijska družba kot svoje knjižnice XIV. zvezek,
od tačasnega gozdarskega komisarja A. Šivica v Ljubljani prirejeno »Poljudno
navodilo za merjenje lesa.«


Knjižica, namenjena torej v prvi vrsti posestnikom, odvisnim do tedaj
pri meri in oceni prodanega lesa več ali manj od poštenosti kupcev, je dobro»
došla kot računski pripomoček vsem drugim, ki imajo opraviti z gozdom in
z lesom.


Kako je bila potrebna, kako je ugajala, priča to, da mi je čast bilježiti in
pozdraviti nje drugo izpopolnjeno izdanje.


Knjižica je pisana res poljudno in spretno, razdeljena snov je v pri»
prostem, lahko umljivem slogu, kolikor v tesnem okviru mogoče izčrpno in
nazorno obdelana. Vsebina ji je na kratko sledeča: V prvih poglavjih je raz»
loženo, kako se meri in izračuna telesnina okroglega posekanega lesa: hlodov,
debel, drogov in kolov, v naslednjih se razpravlja določitev telesnine stoječega
drevja, cenitev množine lesa celih gozdov in prirastka in zadnja poglavja
obravnavajo merjenje obtcsanega lesa, plohov in desk, tirnih pragov in končno
prostornino ogljarskih kop in drv. Izpuščeno je vse, kar bi obtežilo jedro
snovi, to kar se razpravlja je pa razloženo temeljito in pojasnjeno na primer»
nih mestih s slikami. Vendar je računskim navodilom, ki bi bila drugače suho*
parna, vpleteno toliko zanimivega in koristnega o vzgoji in o izkoriščanju
gozdov, o dimenzijah in vrstah trgovskega lesnega blaga, o drvarskih, tesarskih
in kupčijskih običajih itd., da se jih prijetno čita. Navodilom sledijo povsod
kolikor mogoče enostavno sestavljene, tudi za neukega brez truda porabne
tablice, ki imajo namen prihraniti nepotrebne dolgovezne račune. Omeniti je
tu dveh tabel, ki posebno označujejo težnjo knjižice, ustreči vsem potreban;.
Trami se obtešejo, kakor znano v kvadratni ali pravokotni obliki. Za oba
slučaja je določena v teh tabelah pri premeru debel od 6—50 cm stranica pre»
reza, naj se teše na žive robe ali obličasto.


Kdor knjižico količkaj pazljivo prečita, bo ob navedenih praktičnih pri»
meri h takoj razumel uporabo in korist tablic.


Ob sklepu je dodanih 15 tudi na praktičnih slučajih pojasnjenih tabel za
pretvarjanje stare dolžinske, ploskovne in kubične mere v metrično mero in
nasprotno. Z ozirom na naše trgovske odnošaje se primerja v 3 tablicah celo
laška mera s staro avstrijsko in z metrično.


Prikladnejega časa si Kmetijska družba ni mogla izbrati za drugo izdajoknjižice.


Skoraj vse dežele ob obalih Sredozemskega morja so revne na gozdih in
morajo les uvažati. Zlasti sosedna Italija ne krije niti polovice svojih lesnih
potrebščin iz lastnih gozdov. Svetovna vojna je lesne zaloge izčrpala in opu»