DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 3 <-- 3 --> PDF |
Br. 6. Šumarski list. God. 46. Ing. Anton Šivic (Ljubljana): Državni nadzor gozdov v Sloveniji. Zgodovinski razvoj organizacije gozdnopolitične službe do prevrata.1 Državni nadzor gozdov oziroma delokrog gozdnopolitične uprave ali gozdnopolicijske oblasti se nanaša na nadzor in izvrše* vanje gozdnopolicijskih predpisov države, veljavnih za vse gozde. Cilj teh predpisov je, zasigurati obstanek gozdov, zabraniti vse nevarnosti, ki gozde ogrožajo, dvigniti gozdno kulturo v splošnem, pospeševati gozdarstvo in pripomoči v to, da se dvigne interes do gozda, torej delovati z dovoljenimi sredstvi na to. da se obudi v prebivalstvu ono zanimanje in skrb za gozde in njihov obstoj, ki sta potrebna v splošnem javnem oziru in v državnem interesu. Službovanje gozdnopolitičnih organov in oblasti mora se torej gibati v omejenem okviru, ki ga dopuščajo obstoječi za* koni, po katerih se gozdnim posestnikom v interesu države in v javno in splošno korist nalagajo posebne omejitve. Gozdarsko* politična uprava je torej v najožjem stiku z zakonodajo v posa* meznih državah, odnosno pokrajinah ene in iste države. Čim naprednejša, razvitejša je zakonodaja, tem smotrenejše je delo* vanje gozdarskih organov politične uprave. V bivši Avstriji se je započelo razvijati gozdnopolicijsko službovanje že pred več stoletji. V Istri na pr. je obstojal že leta 1452. neki pravilnik za gozdno gospodarstvo, za kojega iz* vrševanje je bila potrebna namestitev posebnega nadzorstvenega osebja. Več podobnih gozdnih predpisov je izšlo v posameznih pokrajinah bivše Avstrije v 16. stoletju, ker je vlada spoznala, da ji je dolžnost, obvarovati gozde vedno napredujočega pusto* šenja in uničevanja. Posebna skrb za gozde izvirala je prvotno v krajih, kjer so se nahajali rudokopi in fužine. Rudokopi so dajali zaslužka obi* lici delavnega prebivalstva, ki pa ni bilo1 zaposleno le v rudnikih samih, temveč tudi v gozdih, iz katerih so pripravljali za rudnike potreben jamski les. Gozdni uradi so bili izpočetka dodeljeni rudarskim oblastvom. Gozdi v bližini rudokopov so bili splošno v državni upravi, medtem ko so bili lastniki bližnjih zasebnih gozdov obvezani, oddajati prebitek lesa, v kolikor ga niso sami rabili, rudnikom, kadar ga je tem primanjkovalo. Vsled teh pravic, ki jih je imela država in zaradi ohranitve gozda v javnem interesu, poverili so gozdnopolicijski nadzor nad vsemi gozdi 1 Nekateri zgodovinski podatki so povzeti iz publikacij gozd. nadsv. Ros» sipala, priobčenih leta 1899. l |
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 4 <-- 4 --> PDF |
356 Državni nadzor gozdov v Sloveniji. državnim gozdarskim uradom, odnosno njih organom, ki so bili v to svrho prideljeni odnosno podrejeni okrožnim oblastvom. V posameznih deželah pa so bili nastanjeni že takrat po* sebni organi za nadzor vse gozdne kulture, namreč posebni okrožni gozdni komisarji in distriktni gozdarji, ki so morali pre= gledovati vse gozde brez razlike, naj so pripadali kateri si bodi posestni kategoriji, in se prepričevati o zakonitem postopanju z gozdi po obstoječih predpisih ter prijavljati pristojnim oblastvom opažene nedostatke, da so jih le=ta mogla odpraviti; tudi so morali stavljati predloge za zboljšanje gozdnega gospodarstva. To službovanje se je razvijalo v posameznih dobah različno; izprva so bili seveda kot nadzorovatelji gozdov nameščeni vse= vrstni organi, dokler niso končno uvideli, prisiljeni po dejstvih, da je treba poveriti gozdnopolicijski nadzor izvežbanim gozdar? skim organom. Gozdni predpisi v starih časih so bili prav strogi, vendar niso prinesli zaželjenega uspeha; uničevanje gozdov ni prenehalo. Ni bilo namreč dovolj in zadostno kvalificiranega osebja na razpolago. Gozdni predpisi, četudi vzorni in premišljeni, se niso upoštevali, ker je prebivalstvo vedelo, da ni organov in oblastev, ki bi nepostavnosti odpravili in kaznovali. Posledice te demorali; zacije napram obstoječim gozdnim zakonitim določbam niso izostale. Gozdna vegetacija se je posebno na strmih pobočjih gora pomikala vedno nižje; pokazala so se gola rebra, na katerih ni bilo več nobenega užitka. V Dalmaciji in Istri so se golicave vedno večale in postala so pusta tla tam, kjer so se razprostirali poprej lepi gozdi. Na Tirolskem so polagoma izginili pragozdi in je uničevanje gozdov in poslabšanje gorskih gozdnih tal na* predovalo z veliko brzino. V Istri so v 16. stoletju nastavili posebne gozdne kapitane (capitani dei bosehi), ki so se rekrutirali iz mornariških tesarjev, od katerih seveda ni bilo mnogo pričakovati. Ker so obstojali v Istri gozdni rezervati za mornariške svrhe, se je pozneje po* svečala gozdni pažnji tu in tudi v sosednji Kranjski in Koroški večja pozornost. Leta 1745. je izšla takozv. Terezijanska gozdna naredba, pozneje še po ena leta 1756. za Kranjsko in Koroško, leta 1771. pa zopet ena, ki je veljala tudi za takratno Istro (izdana v nem= škem in slovenskem jeziku). Začetkom devetnajstega stoletja imel je vsak okrožni urad svojega gozdnega komisarja in v vsakem okrožju 2 do 3 takozv. distriktne gozdarje. Na občinske gozde so imela paziti okrajna oblastva in nastaviti sporazumno z župani po razmerju ploskve in dohodkov gozdne čuvaje na račun občin. Ker so okrajna oblastva tudi sama posedovala gozde, je kar njihovo gozdarsko osebje nadzorovalo občinske gozdne čuvaje. Gozdarsko osebje okrajnih oblastev je imek> tudi paziti na zasebne gozde prostih in pa podložnih posestnikov, dočim je imelo okrajne oblastvo pravico, kaznovati glede vseh prestopkov |
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 5 <-- 5 --> PDF |
Državni nadzor gozdov v Sloveniji. 357 v gozdnih zadevah prebivalstvo okraja (izvzemši domene), in paziti, da se gozdi ukoriščajo na pravilen način. Prestopke pri graščinah pa je bilo javiti okrožnemu oblastvu, ki je O´ njih razsojalo. Leta 1814. je generalna gubernija za Ilirijo izdala povodom raznih izrodkov in devastacij v državnih in zasebnih gozdih in telesnega napada več gozdnih uradnikov na okrožna oblastva, domensko administracijo v Ljubljani in na vicegubernijo v Reki, kateri je pripadala takrat Istra, poseben cirkular, v katerem se je zabičilo, da je treba svojčas izdane predpise za oskrbo gozdov strogo izpolnovati. V zvezi s tem cirkularjem se je ustanovila posebna gozdnopolicijska organizacija in se je predpisala za gozdarsko osebje posebna instrukcija, po katerej so imeli ti or* gani kompetenco nadzora vseh gozdov v okrožju brez izjeme. Domenski in drugi gozdni uradi so se podredili tudi tem okrožs jem. Okrožni gozdarski komisarji, distriktni gozdarji in pisarji so bili neposredno podrejeni okrožnemu glavarju. Okrožni gozs darski uradi so imeli dolžnost, skrbeti za obstanek in primerno kultiviranje gozdov, paziti na prestopke in jih kaznovati. Vmes šavanje v ekonomsko in prosto gospodarjenje po pravilih goz* darstva pa tem okrožnim oblastvom ni bilo dovoljeno, torej je bil njih delokrog omejen le na gozdnopolicijski nadzor. Predstojnik okrožnega gozdnega urada je bil okrožni komi= sar, ki mu je bil kot pomožni organ oziroma referent dodeljen okrožni gozdni komisar. Okrožni gozdni komisar je moral paziti, da so se izvrševali gozdni predpisi in zakoni; imel je vse gozde v okrožju enkrat na leto´ prepotovati, inspicirati distriktne gozdarje in njih delo« vanje, prepričati se o pravilnosti njihovih ovadb in podučevati ljudstvo o negovanju gozdov. Distriktni gozdarji pa so morali natančno pregledovati gozde v posameznih distriktih, svoje ovadbe v gozdih podložnikov in podložnih občin so prijavljali na posebne okrajne komisarijate, ki so imeli kazensko oblast, dočim je ta oblast pri prestopkih v gozdih graščin, zakupnikov in fužinarjev spadala v kompetenco okrožnih gozdarskih uradov. Z oskrbo in upravo gozdov pa distriktni gozdarji niso imeli nobenega opravila. Instrukcija je vsebovala med drugim tudi določilo, da dis= triktni gozdarji pri izvrševanju svojih službenih dolžnosti ne smejo preveč ovirati poljedelstva in živinoreje s pretirano vest* nostjo, nasprotno pa, da se s temi panogami deželne kulture ne sme razvoj gozdarstva ovirati. Distriktnim gozdarjem so bili odkazani okoliši, v katerih je bilo 50.000 do 100.000 oralov gozdov, ne glede na ploskev distrikta. Ta gozdnopolicijska organizacija je obstojala le do leta 1828., tega leta je bila namreč ukinjena. i* |
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 6 <-- 6 --> PDF |
358 Državni nadzor gozdov v Sloveniji. Zadevna poročila nam pravijo, da so se pozneje, posebno okrog leta 1848. dogajala velika pustošenja gozdov po posamez; nih deželah. Že v početku 19. stoletja so poskušali ustvariti skupen gozdni zakon, ki naj bi veljal po vsej državi. Zaslišali so takrat stanove, dalje uprave večjih posestev in razne ekonomske družbe, ki so po večini predlagali, da naj se ustanovijo posebna oblastva, ki naj bi skrbela za gozdno kulturo v administrativnem in gozdno; policijskem pogledu. Leta 1843. so se zastopstva dežel vnovič pozvala, naj pres udarijo, kako je priti v okom obširnemu samolastnemu krčenju in pustošenju gozdov. Na temelju pozivedb zbrani materijal je služil leta 1849. na Dunaj sklicanemu kmetijskemu kongresu za podlago zadevnih obravnavanj; ta kongres je nato pripravil pod; lago za osnutek splošnega državnega gozdnega zakona, ki je bil potrjen 3. decembra 1852, (leta 1858. v Dalmaciji uveljavljen). Izdanje tega zakona je bilo splošno pozdravljeno. Državni gozdni zakon je namreč odpravil ovire, ki so dotedaj obstojale glede gospodarstva v zasebnih gozdih in prometa z gozdnimi pridelki, kateri so s tem pridobili na vrednosti, s čemur je zadobil gozdni posestnik veselje do lastnine in večjo ljubezen do gozda. Prejšnje brezobzirnosti gozdne policije, ki so se do= gajale tu in tam, so. ponehale vsled omejitve vmešavanja gozdne nadzorne oblasti na slučaje, ki jih predvideva zakon. Toda kmalu so se pojavili glasovi celo v deželnih zastopih, da naj se takratno medlo izvrševanje zakona poostri, da naj se nastavijo gozdnopolicijski organi, da naj se izdajo izvršilni pred; piši, ker kompetentna oblastva postopajo pri novem zakonu z nekako rezervo. Najprej se je na temelju novega državnega gozdnega zakona uvedla na Tirolskem in Predarelskem nova gozdarska organi* zacija in sicer leta 1856. Po tej uredbi se je prenesla oskrba ob; činskih gozdov državnim gozdarskim organom pod vodstvom političnih oblastev, dočim se je po § 22. državnega gozdnega zakona odredilo, da se morajo za zasebne gozde in gozde ustanov, ne glede na njih velikost, namestiti na stroške lastnika gozda strokovnjaško izvežbani gozdni upravitelji. Političnim oblastvom je bilo pridržano, sprejeti in namestiti potrebno var; stveno osebje; stroške za to osebje pa so morali gozdni posest; niki državi povrniti. To organizacijo so hoteli z morebitnimi izpremembami uvesti tudi po drugih deželah in je v to svrho ministrstvo´ za notranje zadeve še leta 1856. zahtevalo predmetnih poročil in predlogov od vseh deželnih šefov. Posledica tega je bila, da so na Gornjeavstrijskem leta 1858. uradno preodkazali vse male zasebne in pa občinske gozde gozd? nemu upravitelju kakega sosednega večjega gozdnega posestva v oskrbo in nadzor ali pa so združili zasebne gozde v večje gospodarske komplekse, za katere so nastavili posebne gozdar? |
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 7 <-- 7 --> PDF |
Državni nadzor gozdov v Sloveniji. ske strokovnjake. Ravnotako so poskrbeli tudi za gozdno varst* veno osebje. Za Belopeške gozde in za Jelovico na Kranjskem so leta 1853., vpoštevajoč § 22. gozdnega zakona, namestili izprašane gozdne upravitelje, poslužujoč se politične sekvestracije za te gozde. Upraviteljem so podredili primerno število gozdnovar* stvenega osebja. Na Gornjeavstrijskem je ministrstvo leta 1861. vsled vpliva deželnega zbora leta 1858. vpeljano- organizacijo zopet opustilo. Na Kranjskem pa je bila sekvestracija gozdov v Belipeči in na Jelovci tako draga, da so morali občinarji, upravičenci in zasebni gozdni posestniki za gozdne pridelke, do katerih so bili upravi* ceni, plačevati takse; tudi so se morale vršiti sečnje v merkan* tilne svrhe, da so mogli pokriti stroške sekvestracije. Tudi tu se je nezadovoljnost ljudstva oglasila v deželnem zboru, na kar se je ta sekvestracija ukinila. Ker so se pozneje zopet pojavljale zahteve, da naj se gozdni zakon v gotovih točkah poostri, odnosno razširi v podrobnostih, je ministrstvo izreklo, da bi zadostovalo, izdati le primerno iz* vršimo naredbo h gozdnemu zakonu, kar pa bi spadalo v delo* krog posameznih deželnih zastopstev. Inicijativa je bila v tej smeri prepuščena deželnim zborom. Te inicijative se je poslužil pa le koroški deželni zbor, ki je leta 1864. sklenil, da naj vlada o priliki reorganizacije političnih oblastev poskrbi za nastanitev primernega števila gozdarjev v vsakem okraju, da bo mogoče predpise gozdnega zakona udejstvovati. Vlada je obljubila odpomoč, toda šele tedaj, ko se izvrši reorganizacija poiitičnih oblastev. Leta 1868. je sklicalo zemljedelsko ministrstvo na Dunaju kongres agrarcev, ki je sklenil sledeče: »Splošno potrebno je, da se gozdni zakon izvršuje. Zemlje* delsko ministrstvo se naproša, da revidira gozdni zakon potem deželne zakonodaje, pri čemur se ima pridržati načelo varovanja gozdov. Ministrstvu se priporoča, da do uvedbe novega zakona skrbi za čim boljše izvrševanje predpisov obstoječega gozdnega zakona.« Nato so bili leta 1868. pozvani vsi deželni šefi, da skličejo enkete, na katere imajo povabiti gozdnega zakona vešče upravne uradnike, zastopnike deželnega odbora in sposobne strokovnjake. Ti naj bi napravili ali osnutek za izvršilno naredbo h gozdnemu zakonu ali pa revidirali gozdni zakon. Poglejmo, kako se je medtem poslovalo v južnih kronovinah bivše Avstrije. V Dalmaciji, kjer je gozdni zakon zadobil moč šele leta 1858., je bilo popolno pomanjkanje tehnično izvežbanega gozdarskega osebja. Gozd je bil večinoma last občin, pravzaprav pa soposestnikov, zaradi česar ni bilo mogoče občin prisiliti, da namestijo strokovno naobražene upravitelje. Pomanjkanje stro* kovnega osebja je bilo vzrok, da vlada glede gozdne kulture ni mogla uspešno delovati. Zato so leta 1866. pridelili namestništvu gozdarskotehniškega svetovalca, ki mu je pripadla naloga, da |
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 8 <-- 8 --> PDF |
Državni nadzor gozdov v Sloveniji. podpira organizacijo gozdarstva in pospeševanje pogozdovanja Krasa. Izprva je bil ves trud dalmatinskega namestništva, izvesti predpise gozdnega zakona, brezuspešen. Namestništvo je zatorej stavilo predlog, da naj se namesti po deželi gozdarsko in pa var? stveno osebje. Predložilo je tudi predpise, po katerih naj bi se izvrševalo pogozdovanje Krasa in oskrbovanje obstoječih gozdov. Ministrstvo je predloge pregledalo, toda prišlo do prepričanjar da se pogozdovanje ne more započeti, preden se ne uredijo za* motane posestne in užitne razmere in izvrši vsaj delna razde? litev občinskih zemljišč. Izdelalo je osnutek zakona, ki ureja uživanje in obsega delno razdelitev občinskih zemljišč, kakor tudi pogozditev golicav po občinskih gozdih. V Primorju se je na priporočilo avstr. državnega gozdarskega društva ustanovilo leta 1866. mesto gozdnega nadzornika za po? gozdovanje Krasa. To mesto se je zasedlo šele leta 1868. Dotični organ je bil po namestništvu v Trstu pritegnjen tudi v sodelo? vanje pri državnem nadzoru gozdov. Tudi v Primorju ni bilo zadostnega števila gospodarskega osebja, vsled česar je namesti ništvo predlagalo, da naj dovoli ministrstvo poleg treh, leta 1868. nameščenih gozdnih nadglednikov sprejeti v službo še štiri okrajne gozdarje, čemur se je bilo leta 1869. ugodilo. Na priporočilo zastopnikov deželnega odbora, kmetijske družbe in namestništva v Trstu je bil leta 1870. provizorno na? meščen še gozdarski komisar za politični okraj Tolmin, ki so mu bili poverjeni nadzor nad gozdi, vodstvo in nadziranje pogozdo? vanj in podučevanje občin in zasebnih posestnikov o gospodar? jenju z gozdi. Nato sta bila leta 1871. še dva gozdarska komisarja nameš? cena za politična okraja Volosko in Pazin. Istega leta so bili imenovani trije gozd. komisarji v Dalmaciji in sicer v Korčuli, Benkovcu in Kninu, leta 1872. pa v Sinju in Makarski. Medtem so došla na zemljedelsko ministrstvo leta 1868. za? htevana poročila, v katerih so deželni šefi povdarili, da politična oblastva niso kos obširnim nalogam, ki jih zahteva gozdarstvo, ako jim ne pridelijo primernega števila strokovno izobraženega gozdarskega osebja. Vlada je na to predvidela nastanitev gospodarskotehniških svetovalcev pri vseh političnih deželnih oblastvih in po potrebi tudi pri okrajnih političnih oblastvih, podobno kot je bilo to že vpeljano v Dalmaciji in v Primorju. Leta 1870. so se vršila poga? janja radi zadevne gozdnopolicijske organizacije in so se nato kmalu namestili gozdarskotehniški konzulenti pri deželnih polit, oblastvih v Solnogradu, na Dunaju, v Celovcu, Černovicah, Ljub? ljani, Lincu, Pragi, Brnu in Lvovu. Zanje so bile izdane posebne službene instrukcije, ki so jih publicirali v deželnih zakonikih. (Na pr. dež. zak. štev. 21 za Kranjsko iz leta 1871.) Po tej instrukciji so imeli ti organi, takozvani gozdni nad? zorniki, nalogo nadzorovanja, da se izpolnjujejo predpisi gozd? |
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 9 <-- 9 --> PDF |
Državni nadzor gozdov v Sloveniji. 361 nega zakona, opazovati in premotriti gozdarske razmere po de* želi, podučevati gozdne posestnike, podpirati polit, oblastva pri izvrševanju gozdarskih odredb, itd. Gozdni nadzornik je takrat posloval le kot konzulent, ne kot referent deželnega oblastva, dalje kot kontrolni organ glede izvrševanja gozdarskih zakonitih predpisov ter kot čuvar javnih interesov z ozirom na gozdarstvo sploh. Da je mogel svoj posel vršiti, moral se je podati v razne polit.´ okraje ter poizvedovati tam o gozdarskih odnošajih ter skrbeti, da se odpravijo nedo* statki; pri pregledovanjih pa se je moral prepričati, jeli se je zadostilo raznim odredbam. Takratni gozdni nadzornik je imel torej pravico staviti ute= meljene predloge ne le pri deželnem, temveč tudi pri okrajnih političnih oblastvih, ako so spadale predlagane zadeve v kompe* tenco poslednjih. Imel je ugotoviti gozde, ki jim pripada značaj takozvanih varstvenih (zaščitenih) in pa hranilnih gozdov, določiti način, kako se smejo le^ti oskrbovati; pospeševati pogozdovanja. pro= učevati gozdne služnostne pravice; nadzirati in urejati oskrbo občinskih in solastninskih gozdov; brigati se za plavljenje lesa in večje druge spravljalne naprave, za gozdarski poduk, gozdno statistiko, i. dr. Posluževati se je smel lokalnih (zasebnih) gozdar* skih organov,´ ki so ga imeli podpirati. Leta 1872. so izpremenili v Trstu mesto gozdnega nadzornika za pogozdovanje Krasa v takšno, kot je bilo po drugih deželah, namreč v tehniškega svetovalca namestništva. Pridelili so mu po* leg štirih gozdnih nadglednikov enega gozdarskega pristava ali praktikanta, gozdarskim komisarjem v Tolminu in Voloskem pa po enega gozdarskega asistenta s sedežem v Bovcu, odnosno Podgradu. Na Tirolskem in Predarelskem, kjer je bila gozdnopolicijska služba združena s posli uprave državnih gozdov, so prišli do prepričanja, da njihov način organizacije ni v korist niti eni niti drugi stroki. Zaraditega so se pristojna ministrstva zedinila leta 1864., da je treba služho oskrbe državnih gozdov ločiti od službe gozdne policije. Leta 1873. se je ta ločitev tudi izvršila. Leta 1875. so po posameznih kronovinah, posebno tam, kjer je bil gozdni nadzornik brez pomožnih organov, dovolili name* stitev še nekaterih organov, tako na pr. na Kranjskem enega gozd. adjunkta in tri nadglednike, na Štajerskem dva gozd. komi* sarja in enega gozd. adjunkta. Ko je bila leta 1879. regulacija zemljiškega davka dovršena in so bili dodeljeni ji državni gozdarski tehniki razpoložljivi, so državnopolicijske organe lahko zopet pomnožili; tako na pr. je bil nameščen en gozd. komisar v Kranju, en gozd. adjunkt v Postojni. Dotedanja organizacija gozdnopolicijske službe pa še vedno ni zadoščala posebno glede eksekutivnega poslovanja. Treba jo je bilo še bolj urediti. To ureditev so pospešile katastrofalne |
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 10 <-- 10 --> PDF |
362 Državni nadzor gozdov v Sloveniji. poplave in razdejanja na Tirolskem in Koroškem leta 1882. Vlada se je odločila, reorganizirati gozdnopolit. službovanje. Da pa bi čimmanj obremenila državne blagajne, sklenila je priteg* niti osebje državne gozdne uprave in zasebnega veleposestva k izvrševanju gozdnopolicijske službe; dotični organi so se nazivali kot »delegirani gozdarski komisarji« in so dobivali za ta posel posebno pavšalno odškodnino. Nasprotno pa se je določilo, da prevzamejo gozd. tehniki politične uprave posamezne, od oskrb= ništev zelo oddaljene erarične gozdne objekte, v upravo. Leta 1883. je zemljedelsko ministrstvo izdalo novo odredbo za gozdarsko osebje politične uprave. Za vsako kronovino je bil po tej instrukciji določen po en »deželni gozdni nadzornik« s prideljenimi pomožnimi organi; političnim okrajnim oblastvom — seveda ne vsakemu — pa so bili prideljeni okrajni gozdarski tehniki, tem pa podrejeni gozdni nadgledniki. Tako je bilo takrat na Štajerskem 7, Koroškem 5, Kranjskem 5, v Primorju 8 gozd. tehnikov in 7, odnosno 8, 10, 15 gozd. nadglednikov. Za okrajne gozd. tehnike in za nadglednike so se ustanovili nadzorni okoliši, na pr. okoliši s sedežem v Mariboru, Celju, Ljubljani, Litiji, Novem mestu, Postojni, (poleg tega štirje oko= liši za »delegirane« gozd. tehnike), okoliši nadglednikov so bili v Mozirju, Slovenjgradcu, Ljubljani, Kranju, Radovljici, Litiji, Kamniku, Novem mestu, Kočevju, Postojni, Logatcu. Delokrog gozdnotehniškega osebja politične uprave je bil po odredbi iz 1. 1883. sledeč: Podpiranje polit, oblastev pri držav* nem nadzoru gozdarstva in izvrševanju gozdnih zakonov in od= redb, pospeševanje gozdne kulture, povzdiga gozdnega gospo« darstva s podučevanjem gozdnih posestnikov, event. z vodstvom oskrbe občinskih, solastninskih in zasebnih gozdov. Poleg tega so imeli izvrševati naročene jim strokovne naloge, komisijonelne poizvedbe v strokovnih stvareh samostojno voditi, itd. Politična oblastva niso smela gozd. organov porabljati v druge svrhe, ka= kor le v dovoljene, morala so jih zaslišati v vseh gozdnih za* devah. Od leta 1885. dalje zahtevala se je za sprejem v gozdarsko službo polit, uprave ista usposobljenost, kot za službovanje pri upravi državnih gozdov, poleg tega pa še petletna praksa v oskr* bovanju državnih ali večjih zasebnih gozdov. Prosilci za gozdnovarstveno službovanje morali so se izka= zati z izpričevalom, da so položili preizkušnjo za gozdno varstvo in tehn. pomožno službovanje. Gozd. tehniki so bili službeno in disciplinarno podrejeni onemu polit, oblastvu, kojemu so bili dodeljeni. Deželni gozdni nadzornik pa je sodeloval pri pregledovanju in presoji uradnega poslovanja po okoliših eksponiranih tehnikov, njih inspekciji ter poročal deželnemu šefu, jeli so okrajna polit, oblastva uradovala o ovadbah, mnenjih in predlogih teh organov. Delegirani gozd. komisarji pa so bili, v kolikor so pripadali osebju uprave državnih gozdov, podrejeni tudi inspekciji dežeL nega gozdnega nadzornika, vendar so bili v disciplinarnih stva* |
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 11 <-- 11 --> PDF |
Državni nadzor gozdov v Sloveniji. 363 reh podrejeni gozdnim in domenskim direkcijam (postavljenim za upravo eraričnih in zakladnih gozdov). Leta 1883. se je gozdnopolicijska služba zopet nekoliko raz« širila s tem, da so se pritegnile v delokrog gozdnopolicijskih organov dela, ki so v zvezi z zagradbo potokov hudournikov, dela namreč, ki jih je predvideval zakon o napravah za neškod* ljivo odpeljavo hudourniških voda, izdan leta 1883. Pod vodstvom tč. višjega gozdarskega svetnika Salzerja je odšlo šest gozdarskih tehnikov politične uprave na južno Francosko, da študirajo tam dela v uspešno zagrajenih hudournikih. Po njihovi vrnitvi je bil leta 1884. ustanovljen gozdarskotehniški oddelek za zagradbo hudournikov, kojega osebje se je naslanjalo na stalež gozdno* policijskega osebja ter bilo direktno podrejeno ministrstvu za zemljedelstvo. Ta oddelek je bil razdeljen v tri sekcije, namreč v Zadersko za Dalmacijo, Beljaško za druge južne avstr. dežele in Tešinjsko za severne dežele. Institucija zagrajevanja hudournikov se je vedno* bolj razširi jala, tako da je njeno osebje postajalo vedno bolj številno. Organizacija gozdarskotehniškega službovanja politične uprave se je tekom let pokazala kot prav uspešna in se je kora= koma razvijala vedno izraziteje. Nasprotno pa se pritegnitev gozdarskih tehnikov uprave državnih gozdov in zasebnih gozdnih uprav kot »delegiranih« gozd. komisarjev k službovanju pri poli* tični upravi ni obnesla tako, kot so pričakovali, ker ti organi tudi pri svoji najboljši volji niso bili v stanu, poleg rednega dela v svojem oskrbniškem okolišu opravljati tudi še gozdarsko službo za politično- upravo tako intenzivno, kakor so to večkrat prav žalostne gozdarske razmere v občinskih in malih zasebnih gozdih zahtevale, ne glede na to, da je to službovanje mnogokrat koli* diralo s poklicnim poslom delegiranca in ga spravilo tu in tam v spor s prebivalstvom, kar je bilo na škodo v upravo poverjenega mu državnega gozda. Vse te okoliščine so povzročile, da so »de= legirane« gozd. komisarje polagoma opustili in so zato leta 1891. pomnožili stalež poklicnih gozdarskih tehnikov politične uprave. Dne 1. novembra 1895., drž. zak. štev. 165 je izdalo avstr. ministrstvo za zemljedelstvo sporazumno z ministrstvi za notra* nje zadeve in finance naredbo, po katerej so bili dotedanji pred= piši glede gozd. osebja polit, uprave razveljavljeni, obenem pa vpeljana enotna instrukcija o službenem stališču in delokrogu gozdarskotehniškega osebja politične uprave. S to instrukcijo se je gozdarskotehniško poslovanje politične uprave bistveno in v naprednem zmislu preobrazilo, deloma s tem, da se mu je delokrog povečal, posebno pa s tem, da se je utrdilo stališče deželnih gozdnih nadzornikov in okrajnih gozcU nih tehnikov. Omeniti je še, da so bili že leta 1889. ustanovili v ministrstvu za zemljedelstvo poseben oddelek (département) za tehniške zadeve gozdne policije in zagradeb hudournikov, ki je bil podrejen vodstvu gozdarskega tehnika kot samostalnega refe= renta, dočim je bil pred letom 1889. dotični gozdarski tehnik posloval le kot konzulent. |
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 12 <-- 12 --> PDF |
364 Državni nadzor gozdov v Sloveniji. Po instrukciji iz leta 1895. je deželni gozdni nadzornik vsake kronovine: 1. Referent političnega deželnega oblastva in sicer: a) v vseh gozdarskotehniških zadevah, o katerih to ob* lastvo odloča. V tem pogledu spada med naloge dežel* nega gozdnega nadzornika, da pregleduje in presoja gospodarske načrte in uredbe, pogozdovalne načrte, gozdne melijoracije, sodeluje v vseh zadevah, kjer gre porabiti državne podpore v gozdarske svrhe, vse stvari glede zagradbe potokov hudournikov, gozdarskega po« izkustva, gozdarskega pouka, gozdarskih državnih pre* izkušenj, gozdne statistike, gozdnega katastra, trans* porta, tarifov, lesne industrije; b) v vseh personalnih stvareh gozdarskih tehnikov in gozdnih nadglednikov. V navedenih stvareh mora se deželni gozdni nadzornik, ako je potrebno, sporazumeti tudi z drugimi resortnimi referenti. 2. Je deželni gozdni nadzornik strokovni svetovalec politič* nega deželnega oblastva v vseh legislativnih, organizatornih in administrativnih vprašanjih gozdnopolicijske smeri. Zatorej se je posluževati deželnega gozdnega nadzornika kot izvedenca pri razsodbah v zasebnih in kazenskih stvareh, v kolikor ne bi bilo pritegniti drugih izvedencev. 3. Dež. gozdni nadzornik je dalje organ deželnega polit, ob* lastva v svrho neposrednega nadzora nad izvrševanjem gozdno* policijskih predpisov. Kot tak mora dež. gozdni nadzornik pro* učavati gozdarske odnošaje dežele, paziti da okrajna polit, obla* stva izvršujejo gozdnopolic. predpise, nadzirati delovanje okraj* nih gozd. tehnikov in nadglednikov, pospeševati gozdno kulturo s tem, da skrbi za pouk gozdnih posestnikov, kateri so potrebni nadziranja in navodil, pri interesentih sprožiti vse to, kar more biti v korist gozdarstva, dalje nadzor nad oskrbovanjem gozdnih drevesnic, podpiranih iz državnih, deželnih ali javnih sredstev sploh, kakor tudi nadzor takih pogozdovanj, in dr. Deželnega gozdnega nadzornika imajo dež. polit, oblastva pritegniti k posvetovanjem, ako gre za gozdarske stvari. To so v glavnem po instrukciji naloge deželnega gozd. nad* zornika. Pri okrajnih političnih oblastvih pa poslujejo gozdarski tehniki kot: 1. Strokovni svetovalci političnih okrajnih oblastev v vseh stvareh, ki so tem podvržene v rešitev ali odločbo in se tičejo gozdarsko*tehnične ali policijske stroke. Okrajne gozdarske teh* nike je pritegniti kot izvedence pri odločbah v zadevah strank in pri kazenskih stvareh, ako ni po okoliščinah pritegniti tudi drugih izvedencev. 2. Kot organi polit, okrajnih oblastev za neposredno nadzi* ranje glede izvrševanja gozdnopolicijskih predpisov in v svrho neposrednega delovanja v svrho povzdige gozdne kulture. Okrajni gozdarski tehniki imajo opazovati in predložiti ovadbe |
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 13 <-- 13 --> PDF |
Državni nadzor gozdov v Sloveniji. 365 o nezakonitih dejanjih v gozdu, proučavati gozdne odnošaje in pospeševati gozdno kulturo v svojem okolišu s poukom gozdnih posestnikov, ki so takega pouka potrebni; predlagati vse po* trebno, da se zboljšajo gozdarski odnošaji; nadzirati zagradbe v potokih hudournikih, oskrbovati take gozdne drevesnice v svo* jem okolišu, ki jih vzdržujeta oziroma podpirata država ali de* žela; sodelovati pri pogozdovanjih, ki se izvršujejo s podporo iz javnih sredstev, itd. Okrajni gozdarski tehniki so upravičeni, da stavijo v vseh zadevah svojega delokroga predloge pri okrajnem polit, oblastvu. Upravičeni so tudi, da stopijo ustmeno ali pismeno v stik z de* želnim gozdnim nadzornikom in podrejenim gozdnim nadgledni* kom, kakor tudi z vsemi drugimi oblastvi, občinami in drugimi javnimi organi, strokovnimi društvi, gozdnimi posestniki in nji* hovimi uslužbenci. Pri pismenih rešitvah ima njih urad naziv: »Okrajno gozdno nadzorništvo v « Ker obsega gozdarski okoliš okrajnega gozdnega tehnika navadno po več političnih okrajev, občuje brez posredovanja okr. polit, oblastva svojega sedeža z drugimi okr. polit, oblastvi svojega okoliša. Direktne ukaze in prepovedi na stranke kakor tudi odločbe in razsodbe izdajati, okrajni gozdarski tehnik redno ni upravi* čen. Le v zelo nujnih slučajih sme na licu mesta kaj zaukazati ter o tem obvestiti takoj dotično okrajno politično oblastvo. Gozdni nadgledniki (kojih naziv se je leta 1905. izpremenil v smotrenejše nazivanje »okrajni gozdar«), imajo v svojem nad* glednem okolišu sledečo nalogo: 1. Kot gozdnopolicijski nadgledni organi venomer nadzoro* vati vse gozde in zagradbe hudournikov; kolikor mogoče zabra* niti vsa dejanja in opuščanja gozdnih posestnikov, katera na* sprotujejo zakonitim in oblastvenim predpisom in so v kvar gozdni kulturi oziroma zagradbam hudournikov oziroma bi mo* gla postati kvarljiva; o takih dejanjih je ovadbe takoj prijaviti okrajnemu gozdnemu tehniku. Ob preteči nevarnosti je prepis ovadbe predložiti takoj tudi okr. polit, oblastvu. Pri gozdnih požarih, poškodbah po žužkih, viharjih, popla* vah in drugih elementarnih škodah v gozdih morajo se okrajni gozdarji podati takoj na lice mesta in pomagati, v kolikor je potrebno; 2. tudi pri drugih, pod točko 1. ne omenjenih gozdnopolicij* skih in gozdnogospodarskih in kulturnih zadevah in zagradbah hudournikov sodelovati, ako jim je to odrejeno s posebnimi predpisi. Okrajni gozdarji dobivajo službena naročila od gozdnega tehnika, kojemu so prideljeni, v nujnih stvareh pa in tedaj, ako gre za poizvedbe in informacije v gozdnopolicijskih stvareh, pa tudi od vodje polit, okrajnega oblastva. Okrajni gozdar mora pismene prijave in poročila pošiljati okrajnemu gozd. tehniku ali mu jih doprinesti ustmeno. Poslu* zevati se ima svojega naslova kot: »Gozdnonadzorovalna po* |
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 14 <-- 14 --> PDF |
366 Državni nadzor gozdov v Sloveniji. staja v « Službeno dopisovanje z drugimi oblasti in uradi mu v obče ni dovoljeno. Le na poverilo okrajnega gozdnega teh* nika more službeno pisati na urade. Ta instrukcija je veljala za vse gozdarske organe politične uprave v posameznih deželah; vendar pa so z ozirom na posebne okoliščine pridržali še nekaj predpisov poprejšnjih inštrukcij, na pr. v Dalmaciji, Koroški, Štajerski i. dr. Leta 1899. je bilo v južnih avstr. deželah število okolišev sledeče: na Kranjskem 5 okrajnih gozdnih nadzorništev in 13 gozd. nadz. postaj; na Koroškem 4 okr. gozd. nadzorništva, 19 gozd. nadz. postaj; na Štajerskem 6 okr. gozd. nadz. in 12 gozd. nadz. postaj. (Sedanji obseg teh dežel v naši kraljevim je manjši, seveda je sedaj tudi manj okolišev.) Do prevrata 1. 1918. je v bistvu ostala instrukcija iz 1. 1895. v veljavi, četudi so se med tem časom izvršile nekatere izpremembe in izpopolnitve. Zagradba hudournikov se je medtem bolj osa* mosvojila in so prešle nje agende v izključni delokrog njenih gozdnotehniških organov. Seveda je ostal gozdnopolicijski nad* zor v okolišu hudournikov v zmislu gozdnega zakona še vedno gozdnopolitičnim oblastvom. Marsikaj pa je na novo prešlo v delokrog gozdarskega osebja politične uprave potom raznovrst* nih naredb, uredb, normalij itd., česar pa mi ne kaže v podrob* nem opisovati, sicer bi se od cilja tega spisa preveč oddaljil. Od najvažnejših pojavov, ki so močno vplivali na organi* zacijo gozdarskopolicijske službe je omeniti razne deželne gozdne zakone, ki so v okviru državnega gozdnega zakona izšli za posamezne dežele. Tako je leta 1885. izšel na Koroškem de= želni zakon o nekaterih odredbah gozdne in vodne policije, vse* bujoč predpise o prijavi sečenj z raznimi drugimi detajlnimi do* ločbami v svrho ohranitve gozdov. Podoben zakon je bil izdan za Štajersko leta 1898. Na Koroškem se je leta 1912. deželni za* kon iz leta 1885. primerno noveliral. V izvrševanje predpisov teh zakonov je služilo političnim oblastvom predvsem gozdnopoli* cijsko osebje. V poslovanju samem se je zadnjih 20 let pred prevratom pač tudi marsikaj izpremenilo. Dočim so po instrukciji iz 1. 1895. imeli gozd. tehniki nalog, staviti polit, oblastvom svoje predloge v rešitev, so pozneje reševali spise navadno že kot referate za odredbe, ukaze, razglase itd., in jih predlagali oziroma vpošiljali polit, oblastvom v podpis in ekspedicijo na stranke. S tem se je uradovanje izdatno poenostavilo in pospešilo, ker ni bilo več potrebno, da bi bil pravnoadministrativni uradnik vsak nemško predloženi predlog pretvarjal v odlok, ki ga je bilo izdati v slo* venščini. Pri nas je bilo to seveda le tam mogoče, kjer so bili pri političnih oblastvih slovenščine popolnoma zmožni pa tudi praktično že izvežbani gozdarski tehniki in je baš to poslovanje1 1 S tem načinom uradovanja je na Kranjskem pravzaprav započel pisec tega članka pred dobrimi 15 leti. |
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 15 <-- 15 --> PDF |
Državni nadzor gozdov v Sloveniji. 367 mnogo pripomoglo v to, da so pričeli sprejemati pri nas v goz* darsko politično službo domačine. Da je pri pretežno gozdarsko* pravnih stvareh ostalo še nadalje pri stavljanju predlogov in poročil, v katerih se je gozdarski tehnik omejil le na gozdarsko* strokovne stvari, je umevno. Pred prevratom je bila organizacija gozdarskih tehnikov politične uprave v mejah današnje slovenske pokrajine sledeča: Na Kranjskem je bil pri deželnem političnem oblastvu (de* želni vladi v Ljubljani) 1 deželni gozdni nadzornik z dvema gozdarskima tehnikoma (poslednja sta bila ob enem dodeljena po dvema okrajnima polit, oblastvoma). Pri okrajnih političnih oblastvih so bili dodeljeni razen že imenovanih dveh pomočnikov deželnega gozdnega nadzornika še trije. Na Štajerskem je bil pri deželnem polit, oblastvu (namesti ništvu v Gradcu) 1 deželni gozdni nadzornik z dvema gozdar* skima tehnikoma. Pri okrajnih polit, oblastvih so bili na področju današnje slovenske Štajerske dodeljeni trije gozdarski tehniki. Na Koroškem je pripadlo k nam ozemlje, ki je priklopljeno sedaj deloma nekemu kranjskemu, deloma nekemu štajerskemu polit, okrajnemu oblastvu, kar je vplivalo le na premembo´ dislo* kacije enega okr. gozd. tehnika na Štajerskem. Prekmurje je pripadalo pred prevratom v področje gozdar* skopolic. okoliša Št. Gotard. Gozdarskim tehnikom politične uprave podrejenega pomož* nega osebja, t. j . okrajnih gozdarjev je bilo na jugoslovanskem ozemlju bivše Kranjske 12, Štajerske 10, Koroške 1 do 2. (Nadaljevanje sledi.) |