DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 4/1922 str. 13 <-- 13 --> PDF |
Prispevki k smernicam naše gozdne politike. ditev težkih hipotekarnih dolgov, ker je s tem, da je prodal do* zorel les iz gozdnega deleža, ki mu je pripadel po razdelitvi skupnega posestva, lahko plačal dolgove. V splošnem je nadrobna razdelitev skupnih gozdov vdeležencem v Sloveniji mnogo ko* ristila, ne da bi bila postala občutno kvarljiva za gozd. Posamez* rtik namreč izkorišča svoj lasten gozd večinoma na prebiralen način, več ali manj konzervativno; poslednje je pač odvisno od dobrega ali slabega gospodarenja. Večkrat se izkoriščanje vrši sicer intenzivneje, kot morda v skupnem gozdu, zato pa gotovo previdnejše kar se tiče obvarovanja gozdnega naraščaja, ker je v lastnem gozdu posamezen kmetski, kakor vsak drug posestnik, bolj interesovan, ščititi lastnino, kot v skupnem. Sicer pa naša gozdnopolicijska oblastva gledajo na to, da se nezakonito posto* panje z gozdi kolikor mogoče ubranjuje. Ne more se pa tajiti, da so se v posameznih slučajih taki gozdni deleži prodali v škodo posameznika; to pa se ni moglo zabraniti, ker doslej ne obstoji nikaka zakonita omejitev, ki bi branila kmetskemu posestniku odprodati posamezne parcele svojega posestva. Dobro bi bilo, da bi se zakonito predpisalo, da mora gotova ploskev kmetskega gozdnega posestva ravnotako kot tudi poljedelskega zemljišča ostati pri kmetiji neokrnjena. Tam pa, kjer obstoječe gozdno posestne prilike zahtevajo, pa naj bi bilo določeno, da kmetsko posestvo svojih služnostnih pravic do drvarjenja, paše in stelje ne sme odtujiti (posebno odprodati) od upravičene kmetije. Da se opisani cilji dosežejo, potrebni so — v kolikor in kjer še ne obstojajo — primerni okvirni in specijalni zakoni, in sicer agrarni in gozdni zakoni. Agrarni zakoni naj bi predpisovali ureditev in stabilizacijo obstoječih posestvenih kategorij za gospodarsko okrepitev kmetskega stanu in posestnikov. Sem spadajo: Dedno pravo na principu nerazdeljivosti, pravo takozvanih rentnih posestev, omejitev razkosanja in prometa z zemljišči, omejitev hipotekarnega kredita, zemljiška razdolžitev, vprašanje poljskih delavcev, ureditev obstoječih fidejkomisov, komasiranje poljedelskih zemljišč, uredba, v slučajih potrebe tudi delitev agrarnih skupščin, uredba in odveza pašnih pravic, pospeševanje kmetijske produkcije, kmetijske melijoracije s posebnim ozirom na osuševanje kotlin jugoslovanskega krasa, podeljevanje državnih podpor s posredovanjem kmetijskih družb in zadrug, kmetijski poduk in šolstvo, kmetijska preizkušališča, pospeševanje pridelave kmetijskih semen, pospeševanje živino* reje, agrarna statistika itd. Z ravnokar navedenimi agrarnimi zakoni naj bi se ob enem predpisala tudi uredba in stabilizacija obstoječih posestvenih kategorij gozdnega posestva. Specijalni zakoni o izvedbi agrarne reforme se bodo v marsikaterem oziru nanašali, upoštevajoč gozdne zakone, tudi na gozdarstvo. V gozdarstvu pa bo treba le še nekaterih specijalnih zako* nov. Poprej pa je treba uveljaviti okvirni gozdni zakon, ki naj |