DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 4/1922 str. 12 <-- 12 --> PDF |
212 Prispevki k smernicam naše gozdne politike. se vsled pogostih vojska zelo posušile, hitro zopet napolnijo. Struja prodaje državnih gozdov je ponehala šele v sledečem sto= letju, ko so spoznali, da pri gozdnem posestvu ne sme biti vedno in povsod merodajno izključno le financijelno načelo, ki teži po čimvečji denarni renti. Nadaljni razvoj zemljiškoposestnega stanja, posebno gozd= nega, je ustvaril sčasoma posebne užitninske pravice, takozvane gozdne servitute ali služnosti. Te pravice so izvrševali prebivalci po bližnjih jim gozdih različnih posestvenih kategorij, tako v državnih, kakor tudi v občinskih in gozdih zasebnih veleposestev. Dokler se z raznimi služnostmi obremenjeni gozdi niso toliko oskrbovali v dosego gozdnega čistega prihoda, in so služili bolj v to, da so z užitnimi pravicami pospeševali gospodarski obsta= nek prebivalstva, ki je pa bilo obvezano do gotovih protiuslug in naturalnih dajatev, toliko časa je bilo medsebojno razmerje med obremenjenci in upravičenci vzdržljivo. To patrimonijalno razmerje pa se je polagoma izpremenilo, ko so z napredkom gozdarske vede počeli gozde urejevati v svrrm racijonelne lesne produkcije, tako kot se oskrbujejo dandanes. Razne služnosti so postale za obremenjeno gozdno posest veliko breme, dočim so sčasoma za upravičeno kmetsko prebivalstvo izgubile na prvotnem pomenu. Služnosti drvarjenja so privedle večinoma do potrate lesa, ker se je mnogokrat dragoceni les za tehnično rabo porabljal le za kurivo. Potreba žirenja in drugih pašnih pravic se je zmanjšala z umnim pridelovanjem poljskih rastlin za krmila in z los kalno vpeljavo racijonalnega krmljenja živali v hlevu. Pravica, dobavljati steljo je sicer v mnogih pokrajinah še ostala, vendar se je vsled kvarljivosti v interesu gozdne kulture po ploskvi, dobi in množini utesnila in uredila. Zato je zakonodaja v večini kulturnih držav odredila ob enem z zemljiško odvezo, da se uredijo in odvežejo gozdne služs nosti, kar se je pozneje zvečine tudi že zgodilo. Odveza (segregacija) gozdnih služnostnih pravic, potem ko so se bile uredile, izvršila se je v obče na ta način, da so se izros čila dotedanjim upravičencem skupna zemljišča in sicer pašniki ter gozdi v last. To so takozvani servitutni ekvivalenti, ki se tačasno v posameznih krajih oskrbujejo kot skupni pašniki, ozis roma skupni gozdi solastnikov. Na zahtevo* prizadetih solastnikov so se potem generalne in nadrobne razdelitve, ki so jih izvršili uradi za agrarne operacije posebno v Sloveniji, večje ploskve takih skupin zemljišč razdelile in izročile posameznikom v izključno last v svrho prostega razs polaganja in gospodarjenja. Takô se je mala gozdna posest v Sloveniji zelo razširila in znaša točasno skoro 70-9% deželne gozdne ploskve; v tej številki so vpošteta vsa gozdna posestva od 0-1 do 50 ha. Ta nadrobna razdelitev ekvivalentnih gozdov v Sloveniji je bila za večino vdeleženih posestnikov velikega zasebnogospo* darskega pomena. Za posameznika je pomenila večkrat osvobo= |