DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 4/1922 str. 10 <-- 10 --> PDF |
210 Prispevki k smernicam naše gozdne politike. drugi zahtevki, ki se iz narodnogospodarskega stališča stavijo na gozdna posestva, pa so odvisni seveda od substance dotičnih gozdnih vzrastij. S smotrenim, po načrtih zasnovanim sistemizovanjem vsa= kega večjega gozda se dožene njegova konkretna zaloga lesa, njegov resnični letni prirastek in s tem tudi množina lesa in drugih produktov za vsakoletno ukoriščanje. Ta letna množina predstavlja normalni donos, kojega je pričakovati vsako leto — v prihodnjem deceniju. Vsaktero posamič nastopajoče, še bolj pa večkrat ponav= Ijajoče se prekoračenje normalnega donosa, odgovarjajočega obratovalnemu sistemu, posega v substanco v gozdu stoječega lesnega kapitala. Taka prekoračenja bi torej zmanjšala konkretno zalogo lesa in ob enem tudi letni prirastek dotičnega gozda. Z drugimi besedami: ponovno prekoračenje sistemiziranega let* nega etata sili polagoma v izpremembo obstoječega sistema! V vsakem konzervativnem gospodarstvu pa je v veljavi po= novno preizkušeno načelo, ki se glasi: bolje ostati pri obstoječem sistemu, četudi ni najboljši, kakor večkrat menjati ga! Kar velja o tem načelu za gozdno gospodarstvo posameznika, more biti koristno tudi za celokupnost gozdnih gospodastev, to= rej za gozdno politiko države. Državna gozdna politika mora glede gozdov vseh posestvenih kategorij, torej tudi onih, ki naj se deloma s pomočjo agrarne reforme preuredijo, enotno postopati, ker so vse te kategorije važne za lesno produkcijo in morajo vsled svojega narodnogospo* darskega pomena biti pod smotreno kontrolo, ki se nanaša torej na vse zasebne, občinske, skupne, zadružne in druge gozde. Ako znaša povprečni letni prirastek lesa na hektarju pris bližno le 3*0 polnih kubičnih metrov, prinašajo gozdi Jugoslavije, ki jih imamo po provizorni sestavi okrog 7,500.000 hektarjev (30-7% celokupne državne površine), kakih 22,500.000 polnih kubičnih metrov lesa na leto. Vzemimo, da se polovica tega lesa pridrži v državi za lastne potrebščine, nam ostane drugih 11,250.000 polnih kubičnih metrov surovega (okroglega) lesa, ki se lahko izdela in porabi za svetovno trgovino. Iz te množine je mogoče izdelati in eksportirati 7-25 milijonov polnih kubičnih metrov različnih vrst lesa kot polfabrikate, predvsem v obliki re* zanega in klanega blaga, dalje kot stavbinski les v obtesani obliki in kot tirne pragove ter kot drva za kurjavo in oglje. Pri taki po* delavi lesa nam ostane še nadaljnih 4,000.000 metrov raznih ostankov (odpadkov) doma. Ako računamo, vpoštevaje v bodoče polagoma padajoče cene lesa na svetovnem trgu, z jako previdno in nizko povprečno ceno lesa po 100 Din. za polni kubični meter v vagon natovor* jenega blaga na oddajni železniški postaji, pridemo do zneska 725 milijonov Din , ki nam jih najmanj more prinesti celokupni lesni eksport. Ta vrednost lesa nam bo v naši trgovski bilanci, |