DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 3/1922 str. 6 <-- 6 --> PDF |
126 Pribpovki k ........ naše go/dnc^ditjkc._ _ ^^ ^^^ ^^^ Gozdi srednjih iti velikokrnetskih posestev oddajajo, potera ko so lastno potrebo pokrili, prebitek izdelanega stavbmskega lesa in drv večinoma domaćim lesiiim trgovcem. kmei Ploskev su´Sp ,. tijskih ^emljiščih, (siednja so iitesnjena po dolociiili agrarne re^^ forme na i^otov maksimum), bi se imela določiti, oziraje se na gozdnoaosoodarski donos teh gozdov. Ako je dodeiba gozdne ploskvc odvisna od kmetijske, potem bi se imela, računajoc z najugodnejšim.i donosnimi razraerami, dodeliti kot maksimum posestva približno dvojna izmer velikokmetskih posestev, tore] vsaj 400 hektarov. Od teh naj bi bilo kakili 250 liektarov ......^ duktivnejšega gozda. Različne pridobitne razmere pri kraetijstvu, ..... tudiraz^ lično oddaljene iege gozdov, spadajočih k posameznim^ zasebnim posestvom, dalje posestne razmjere mejašcv, bližnjih in daljnih okoiičanov, bi pa zahtevali, da je konkretni maksimum za vsako posamezno veleposestvo ne sam^o glede poljedelskega zemljišča, temveč tuđi glede gospodarskih gozdov določiti na kraju samera. vpoštcvajoč vse lokalne odnošaje. Pri gozdih velcposestnikov, kjcr služi posestniku kmetijska zemlja večinoma za lastno, do* maco rabo v ostalem. pa kot službeno zemljišče za ekonomike in gozdarske namcščence ter za stalne delavce, moralo´ bi se tuđi to primerno vpoštevati. Vselej in povsod pa pri dolo´čitvi maksima gozdne ploskve ne bo mogel priti v poštcv le preudarek obstoječega kmctijskega obrata. Koliko imamo gozdnih veieposestev brez obsežne kmc^ tije, ki so vzorno obratovana; marsikatcra dotirajo z lesno ...^ dukcijo svojo ali bli/njo, lepo uspevajočo Icsno industrijo, .. proizvaja surove in finejse izdelke, pripravne za toliko potrebcn eksport lesa iz naše, lesa bogate države! Naj se li taka posestva, obrati in podjetja potem agrarne retonne oslabijo ali iz njih ..stanejo posestva, ki po izprcmenjenih predpisih ne morejo obra^ tovati tako intenzivno in vzdržati dosedanjo visoko davčno moč? Treba se bo predvsem ozirati na ohranitev gotovih, zaokrozenih gospodarskiii enot v lasti dosedanjega posestnika, in sicer po lokalnih, produktivnih, orografskih, niirodnogospodarskih, indu=: sirijskih in drugih razmerah dnnem obsegu, da bo na nekatcrih aosedaj pravilno obratovanili posestvih tuđi nadalje omogočena največja produkcija in najr^cijonalnejša izraba ob varovanju vztrajnega^gospodarjenia. Tak okoliš hi obse^^al v mno^^jh pri^ mcrin kakih 1500/./, pri gozdnih posestvih v goratih krajih. kjer spada dci ah. cclo vcčn-ia gozdov med zasčitene gozde, pa mogoče tudi vec kot 2y:){)ha cclokupne ploskve. Maksimum teh gozdov oo moral ostati v zvczi tudi / racijonalnimi spravilnimi´.....^ vamK ziigiimi m drugo industrijo posestva. Zatorej je treba ob izvedbi agrarne reforme vsako velcpo^ sestv<)^presoditi na kraju samcm sicer strogo, toda nopolnoma objektivno, ker hl se s šablonskim postopanjem napravilo vec |