DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 3/1922 str. 5 <-- 5 --> PDF |
i.*nspcvki k sni-crnicam .... go/cinc p(.ilitikc. 12S Lesna produkcija za dom in trgovino. Naravno je, da slu/ijo kmetski zasebiii ^^ozdi v ]uvi vrsti zadostitvi domaćim potreham po stavbinskcm Jesit in ,Ljorivu. Iz teh gozdov priđe torej le razmeroma majhen prebitek, ki se ni porabil za dom. nu lokalni lesui trg. Ker kmetje obratujejo V svojih m.ali]i .i^ozdih s prav kratkimi porabninn dcjbajni, /ato proizvajajo ponajvcč le drobi^ejše, torej tuđi raznieroma cenejše lesne izdelke. Gozdni obrati vseh veleposeste\´. ... si bodo v rokah posa? mezncga zasebnika ali v iasti prernožnejših in uvidevnih občin in skupščin ali v posesti države, pa gospodarijo v svojem in v interesu celokupnosti racijonelnejše in z daljšimi porabnimi do== bami. Vsi ti proizvajajo na obširnih gozdnih pioskvah sočasno in tuđi V prihodnje razne lesne vrste v vseh dim.enzijah, ki jih zahteva svetovni trg. ." tem obstoja bistvena go^spodarska razlika med kmetsko gozdno obrtjo in racijonalno gozdno industrijo v gozdih vele= posestev. Zato se mora v naši kraljevini i kraetskemii malcmu posestniku i gozdnemu veleposestniku priznati praviea do na=^ rodno^gospodarskega obstanka. Svoj posebcn pomen ima i ta i ona poscst. Ker oskrbujejo naši manjši gozdni posestniki izvestni del gozdne ploskve v kraljevini, morali bi njih go^di proiz\ajati primerne množine lesa za narodno gospodarstvo v enakem raz= merju kakor ostale kategorije gozdov. Jeli to tuđi istina, o tem nani manjka točnih statističnih podatkov, Najbrž bo večja relativna razlika med množino lesa, ki ga proizvajajo veleposestva in med produkcijo gozdne maloposesti, že zaradi tega, ker moramo smatrati oskrbovanje kmetskih zasebnih gozdov večinoma le kot po´stranski obrat kmetijstva. Potrebno pa bi bilo vsekakor, da se V posameznih pokrajinah, oziroma okrožjih naše države deluje na to, da se s pomočjo zasebnih gozdnopolicijskih odredb V onih kmetskih gozdih, ki so zanikrno oskrbovani, pridela sca? soma posameznim ploskvam odgovarjajoča večja množma stav^ binskega lesa in drv za kurjavo, kot je za lastno rabo posesti nikov potrebna, >savadno more malokmetijsko po.sestvo, ki obsega kakih 6 hcktarjev polja in travnikov, vztrajno pokrivati svoje potreba ščine lesa, ako ima kakih 5 hektarjev <:!ozda, ki ga je treba seveda primerno´ oskrbovati. Srednja kmetija s 7 do 25 hektarji polja, travnikov in paš^ nikov rabi kakih ´25 hektarjev različno starih listnatih in igliča^^ stih gozdov; gozdna ploskcv se ravna ražen po velikosti tuđi po do:nosnosti kmetijskih zemijišč. Velika kmetija s 26 do 60 hektarji kmetijske zemlje (njiv, tra\nikov, pašnikov) ima navadno takozvani gozd za dom. velik kakih 26—140 hektarjev, v katerem so različne lesne vzrasti. |