DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 3/1922 str. 43 <-- 43 --> PDF |
Go´/ciarsivi pomca projL-kliranili /do/tu.^kih z\4v .Sinveitiic / ... ...... ili/. Musila p;i Lire (td Kočevja mirno Zajćjcga vrha tik StulccrjcN i\\ Mrave lui ....! pri Banjaloki, oukoder pada proti Krkovciii ia dosc/c s >>erpetuin(^ Pirčt: ob KolpL Od tod se vspe^ ... na hrvatski strani do Kcske pvo^^e, kateri se priklopi pri Brod:^ MoraNicah. Ni moj namen, presojati ti d\c progi v političiiem, strate^^ićrnem, niti ne v gradbeno-tehničnem oziru, niti glede bolj ali manj ugoduega a!i težavnega obratovanja. () teh zadcvah se je itak /e mnogo razrnotrhalo in pisalo; bre/ dvoma pa vsi ti razlogi igrajo veliko viogo pri izberi med obema nrogama. Polcg na\edenih presodkov pa je v svrho primerjave obeh projektiranih prog tuđi /animivo, premotriti, koliko gozdnc ph> skve in koliko trajne lesne produkcije na ieto gravitira na to ali ono progo. Ražen ploskev, kl so v /emijarinskem katastru ozn^:^ čene kot gozdi, prihajajo za produkeijo´ lesa v poštev tiidi pašniki, ki so osobito v kočevskem okraju dobi´o, marsikje cclo % starim lesom poraščeni in jih je ponckod prištevati pravcatim gozdom. Nasprotno pa nckatere davčne obeine, posebno \ črnomeljskem okraju, proizvajajo le toliko lesa. kolikor u.^ potrebujejo za dom. So pa V kočevskem in za projektirano progo tuđi prizadetem ncA´Omeškem okraju občine, v katerih je gozd vsled ......? kanja komunikacij, predvsem vsled preoddaljene železnice, ostal leta in leta nedotaknjen. V teh pragozdih so^ se nabrale velike rezerve prezrelega lesa. Otvoritev žeiezniee v blizini takih go^ zdov bi omogočila, da se te neizrabljene lesne rezerve izčrpajo in spravijo na svetovni trg. Iz nekaterih krajev, n. pr. iz velikolaškega in ribniškcga davčneg:i okraja prišli bi z lesom do Reske proge in jugoslovan:= ske luke. naj se zgradi ta ali ona izmed obeh obravnavanih želez= riških -iz\ -g. Takih krajev imamo tuđi nekaj v kočevskem davenem okraju. Gozdov teh indiferentnih krajev nam torej pri primer^ javi obeh prog ni treba navajati. Važno je predvsem, da vcmo koliko producirajo gozdi .(^= sameznih, v primerjanje privzetih davčnih občin iglieastega, ..^ liko listuatega lesa tcr katerim lesnim vrstam pripada poslednji. Po možnosti so najvažnejši podatki zbrani v sledečili prc= gledih. Omeniti mi je, da so pri lesnih mnozinah, izkazanih /;]. eksport, že odbiti izpadki, ki jih je pričakovati pri podeJavi okroglega lesa. Tuđi ]es, potreben za domačo rabo, je pri vseh podatkih že vpoštet |