DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 3/1922 str. 42 <-- 42 --> PDF |
........... 162 Gozdurski pomej^TOJektomhJek^^ jao »nadzor nad tehničkim poslovanjemcs pa bi mogli mirne duše ustvrditi da je razlika zapravo samo idealne naravi, a u praksi nikakova.^ Koristi pak, koje bi od toga imali posjednici tako su velike, da država mora prije ili kasnije posegnuti za tim sred. stvom. Pravo, koje je bilo priznavano tim posjednicima glede izbora šum. stručnjaka i onako je fiktivno, a to je pravo, kako smo Aidjeli. upravo- onaj kriterij, koji pravi razliku između ove dvije vrsti uprave općinskih šuma. Kod toga moramo naglasiti, da pod tim podržavljenjem uprave razumijevamo samo »t e h ^ ničko poslovanje«, koje bi se imalo prenijeti na cisto š u m a r s k e o b 1 as t i. Šume nabrojene u 2. kategoriji došle bi samo uvjetno pod drž. upravu, inače bi 2a njih vrijedio »nadzor nad tehničkim poslovanjem« dakle sloboda, da same biraju i drže svoje šum. stručnjake, a taj nadzor vrše šumarske oblasti u_ čisto stručnim poslovima. /\ko se vremenom pokaže, da vlasnici tih šuma zlorabe svoju slobodu na štetu općenitosti, postoji mogućnost, da država i njih stavi među Šume 1, kategorije te ih uzme pod drž. upravu. Ova mogućnost postojala je i u prijašnjim za^^ konima. (Vidi n. pr. hrvatski zakon od 26. III, 1894 cl. 11, srpski zakon od 30. IIL 1891. cl. 75 itd.) ´ (Nastavit će se.) Ing, Anton Šivic (Ljubljana). Gozdarski pomen projektiranih železniških zvez Slovenije z morjem. __ O dveh projektih, po katerih naj se Slovenija po že obstO:^ ječth dolenjskih železnicah zveže potom reske proge z morjem, se dandanes mnogo razpravlja. Proga inž. KIo´dič^Hro-vat^Kavčičevega projekta vodi iz ..:= čevja čez Mozelj, Knežjo lipo na sedlo tik Nemške loke, potem po Foljanski dolmi mimo Starega trga ob Kolpi proti Severinu, kjer zavije v velikem loku proti Lukovdoiu. V blizini je uhod v L;l^ ^ dolg predor, katerega izhod leži tik ob Reski progi, pri. .... 24 fcm severno od postaje Vrbovsko in južno od postaje brpske Moravice, Priključna proga iz Crnomlja pelje mimo Vi. mce na Severm na Kolpi. ^^ . Lchr veli u spom. cijelu (str. 187. da je u više držuva, u kojima je uvcaeno podržavljenje uprave opc4n.skih šuma, dan općinama jedva nešto manji upln- na ^^ospodureajc. ...´. li u drugim državama, ^dje je Tavedcn .nadzor nad tehnicknn poslovanjemcc. |
| ŠUMARSKI LIST 3/1922 str. 43 <-- 43 --> PDF |
Go´/ciarsivi pomca projL-kliranili /do/tu.^kih z\4v .Sinveitiic / ... ...... ili/. Musila p;i Lire (td Kočevja mirno Zajćjcga vrha tik StulccrjcN i\\ Mrave lui ....! pri Banjaloki, oukoder pada proti Krkovciii ia dosc/c s >>erpetuin(^ Pirčt: ob KolpL Od tod se vspe^ ... na hrvatski strani do Kcske pvo^^e, kateri se priklopi pri Brod:^ MoraNicah. Ni moj namen, presojati ti d\c progi v političiiem, strate^^ićrnem, niti ne v gradbeno-tehničnem oziru, niti glede bolj ali manj ugoduega a!i težavnega obratovanja. () teh zadcvah se je itak /e mnogo razrnotrhalo in pisalo; bre/ dvoma pa vsi ti razlogi igrajo veliko viogo pri izberi med obema nrogama. Polcg na\edenih presodkov pa je v svrho primerjave obeh projektiranih prog tuđi /animivo, premotriti, koliko gozdnc ph> skve in koliko trajne lesne produkcije na ieto gravitira na to ali ono progo. Ražen ploskev, kl so v /emijarinskem katastru ozn^:^ čene kot gozdi, prihajajo za produkeijo´ lesa v poštev tiidi pašniki, ki so osobito v kočevskem okraju dobi´o, marsikje cclo % starim lesom poraščeni in jih je ponckod prištevati pravcatim gozdom. Nasprotno pa nckatere davčne obeine, posebno \ črnomeljskem okraju, proizvajajo le toliko lesa. kolikor u.^ potrebujejo za dom. So pa V kočevskem in za projektirano progo tuđi prizadetem ncA´Omeškem okraju občine, v katerih je gozd vsled ......? kanja komunikacij, predvsem vsled preoddaljene železnice, ostal leta in leta nedotaknjen. V teh pragozdih so^ se nabrale velike rezerve prezrelega lesa. Otvoritev žeiezniee v blizini takih go^ zdov bi omogočila, da se te neizrabljene lesne rezerve izčrpajo in spravijo na svetovni trg. Iz nekaterih krajev, n. pr. iz velikolaškega in ribniškcga davčneg:i okraja prišli bi z lesom do Reske proge in jugoslovan:= ske luke. naj se zgradi ta ali ona izmed obeh obravnavanih želez= riških -iz\ -g. Takih krajev imamo tuđi nekaj v kočevskem davenem okraju. Gozdov teh indiferentnih krajev nam torej pri primer^ javi obeh prog ni treba navajati. Važno je predvsem, da vcmo koliko producirajo gozdi .(^= sameznih, v primerjanje privzetih davčnih občin iglieastega, ..^ liko listuatega lesa tcr katerim lesnim vrstam pripada poslednji. Po možnosti so najvažnejši podatki zbrani v sledečili prc= gledih. Omeniti mi je, da so pri lesnih mnozinah, izkazanih /;]. eksport, že odbiti izpadki, ki jih je pričakovati pri podeJavi okroglega lesa. Tuđi ]es, potreben za domačo rabo, je pri vseh podatkih že vpoštet |
| ŠUMARSKI LIST 3/1922 str. 44 <-- 44 --> PDF |
lezniškiK zvez Slovenijezmorjem.^ Gozdarski pomen projetiranih že A, Kiodič - Hrovat - Kavčičeva proga, V poštev produkcija lesa v sle a) Za to progo prihaja neposredno ^^ dečih davčnih obcmah: Davčne občine Okraj Kočevje. Kočevie . . . Livold .... Može!] .... Knežnja lipa Nemška toka . Reintal . - Spodnji log-. . Crni potok . . Kumerdorf (de!) Brezje (del) . . Hrib . , . Koprivnik . . Bukova gora Okraj Cmomeij. Butorai Adlešici (del Dragatuš . Stara lipa Belčii vrh Bojance Damelj Hrast , Nova iipa Preloka UČakovec Vinica , Zuniše , Maverle Ceplie , Dolenja Po dgoi´i Dol / . Predsrrad 650 330 10 900 300 1350 260 420 290! 120 460 650 420 4401 160 470 200 40 100 40 S 430 150 650 60 980 180 245 340 200 100 290 500 20 310 20 500 20 190 90 170! 10 380 75! 200 40 670 130 400 200 480 45 50 420 450 250 300 180 250 4000 1000! 2400 1300 600 1000 1700 180 900 2000 1200 500 500 4(!0 1300 2000 3000 900 1500 200 300 100 100 250 150 350 250 350 i 120 4300 290 i 110 fl 2500 330 400 Za kupćijo, event. eksport bi prišlo V poštev lesa enkratna rezerva 600 180 600 840 540 ; 1600 420 300 300 240 780 1200 1800 240 j 300 1700 720 600 Raclence 135 330 2000 360 Sinji vrh 245 550 300 Skupaj 8145 11830 33470 1000 3180 i 127201 600 |
| ŠUMARSKI LIST 3/1922 str. 45 <-- 45 --> PDF |
c;o:^ii:irhkj....-.jM4.?jilur;Miih /^kvniskili xvez Slovenije / iTiorjem. b) Le posredno gravitirajo do te proge, ker morejo več ali mani težko pnti do njenih postajališč sledeče davčne obči.ne: . > > Z:a kupčijo, t-^-ent- eksport \ 1 "-~" \i\ prišlo V požtev k´SLi j C OJ os TO ^ 1 TS .^ Davčne občine 0N 0« li. S 1 ^ rezerva CI:: igličastoga , ha .« plm plm plm plm plm ´ ..... Kočevje. 1 ! Reichenau (del) 300 100 1000 400 200 Stalcerji (del) , 100 100 900 360 Koče* ... . 2100 660 11000 5000 1500 _ i Kočevska reka* 720 790 6400 3000 720 Novi Laži , . 200 1200 1400 1000 720 600 i Skupaj 3420 1 2850 20700 1000 84001 35001 6001 ! c) Vsled projektirane proge iz črnomlja na Severin priđe posredno do Reske proge . jiigoslovanske luke tuđi del lesne produkcije iz nekaterih krajev v novomeškem in krškem okraju. ki bi se sedaj mogel tja izvažati le preko Karlovca. Za kupčijo. event. za eksport se iz prizadetih krajev teh dveh okrajev kalkulira na ..1..... 12.000 plm igličastega in 20.000 plm listnatega lesa na leto, odbivši izpadek pri obdelavi lesa; poleg tega bi bilo za kupčijo na razpolago tačasno še kakih 50 do 80.000 plm. večinoma buko´Vega lesa iz zrelih rezerv. č) Veliko lesa bi prišlo^ v promet tuđi še iz deloma neizčr=^ panih zrelih gozdov, ki se razprostirajo po Gorjancih in dandanas vsled dolgega in dragega dovoza do železnice nimajo veliko vrednosti. Za te gO´zde bilo bi treba zgraditi progo Brežice-Novo^ meetoi. Po tej progi prišlo bi preko Novega mesta in Črnornlja do jugoslovanske morske luke iz krškega okraja na leto kakih 20.000 plm trdega lesa, odnosno oglja, poleg tega na 1 100.000 plm lesa rezerv, ki bi se mogle takoj ali v v.t--^ ^- -´i izkoristiti. Izpadek pri obdelavi surovega lesa je v navedenih šte:= vilkah že odštet. Najbrž pa bi pritegnila proga Brežice^Novomesto se de!e brežiškega »okraja, morda pa tuđi ozemlje, ležeče višje proti se:veru naše, namreč kraje, ki sedaj izvažajo les proti Trstu in Beogradu. Na Klodič^Hrovat^Kavčičevo progo na hrA^atskem ozemlju gravitira 2300 ha goizdov, ki so last 4 večjih posestnikov. Polei> tega tuđi nekaj kmetskih gozdov. Iz teh gozdov tačunajo na ..^ kih 4500 plm večinoma mehkega lesa za letni eksport, oziroma za trgovino. * Opomba. Občini Koče in Kočevska reka Ic bolj tcžavno pridcta do te proge. |
| ŠUMARSKI LIST 3/1922 str. 46 <-- 46 --> PDF |
166 Gozdarski pomen projektonili^^ ., Musilova proga. a) Za to progo prihaja neposredno v poštev produkcija lesa v sledecih davčnih občinah: ZB. kupčijo, event. eksport ~ . bi prišlo V poštev lesa . > c= c= o . ^ -2:3 s -§1 ^ ,7:; . >t>^ ^ ^ "~~ vsakoletno enkratnaDavčne občii g 0 rezei-va igliČastega listnatega "^. (j) ".. . ha ka ! plm plm plm plm. plm. Okraj Kožev;je. Kočevie . 650 330 4000 1000 2400 660 600 Livold . . 10 900 1300 — 600 180 — i Crni potok . 160 470 500 —. : 300 —, 1 Novi laži . 200 1200 1400 1000 720 600 ´, Stalcerji . . 450 370 1400 500 — 800 — ; Suhor . . 430 300 1500 ´ — 360 540 — ! Vrh . . . 115 270 400 — 60 180 — — . — 1 Fara . , 45 100 140 — — — ; Pirče . . 250 J70 800 — 360 — 1 Kuželj . . 150 500 450 —´ . — , 150 — . . .. i Banjaioka . 700 540 5700 — 2580 840 — Skupa . 3160 5150117590 2500 6000 4670 1200 b) Posredno gravitirajo do te proge, ker morejo več ali manj lahko priti do njenih postajališc; KS Za ...>.|.., cvcnl". oksiiort R > > . 1 to C 4) bi prišlo V prišLov lesa -d -i! ^ 33 "*» o ´ = >fr-i -^ \ Davčne občine 0 0 o> ea |>. vsakolotno^ 1 enkrotna OJ * . . 0 = iwiglicaitojj^ćri !listnares^n |. rc´zcrva 1 ha ha plni plm plm 1 plm \ plm : Okraj Kocevje. 1 1 i ; Koče ... . 2100 660 11000 5000, 1500´ — ; Kočevska reka 720 790 6400 30001 720\ — ! Borovec . . , 1100 590 6800 250000 2400] 12001150000 ; Osiinica . . , 325 360 1600 540 i 300 i — 500 500 5500 20001 12001 — 1 Trava ... . 960 780 7500 3400 i — 840! 1 Gotenica > . 1230 100 6000 3060! 420´ — 3650 660 19000 30000 9900! 1600: 18000 ! Briga ... . 250 620 2000 200´ 10001 — Mozelj , . . 300 1350 1000 600: — Skrilje . . . 330 80 1000 -1 300] \ Skupaj . 11215 6740 67800 280000 295001 9580 168000 1 i ! 1 1 ! 1 1 |
| ŠUMARSKI LIST 3/1922 str. 47 <-- 47 --> PDF |
CfO/i{iu\ski pomcn projckurauili žtlc/iiiskili z\ c;^ Slovenije / inorjcni, .>/ .. hkaz v,k\m kaže, cUi imatno v davčnih obćinah Borovcc, Driiaa ili Koče miko]->ičene velike rezerve m zaloi^c lesa. ikridi so V teh, lesa bo^^atiJi ohcinaii last Kočevske .Urajščinc Auers])er^ i^o\x\ Les je ob sedanji \eHki oddaljenosti od žeieziiice in težav^ neaa dohoda do nje, malo vreden in se .-.,-. ne izplača ukoristiti. Pa tildi V blizini sedanje železniee ima imenovana grajščiiui vsled smotrenega in konzervativnega gospodarjenja mnogo lesa V Liozdih. c) Na hrvatskem ozemlju so še veleposestva Thurn/raxisova, ki produeirajo .. leto 5000 plm jelovine in Ghyezy;=jeva s produkeijo letnih približno 80 do 90.000 pJm, od katerih gravitirći po odbitku izpadka pri obdeiavi, kakih 30 do 60.000 plm ....^ kantilnih izdelkov večinoma na Musilovo progo, doklcr ni kake krajše zveze n. pr. z Delnicanii. Ponovivši vsote, ki jih dobim, ako seštejcm številčne ..^ datke navedenih izkazov pridem do siedeeega zaključka: A. . I o d i č ^ . r o V a t=: . a v e i č e V a p r o g a otvorila bi neposredno 8145 ha gozda in 11,730 ha vee ali manj z 1.50.1 obraščenih pašnikov. Na teh se pridobiva na leto okroglo 33.000 phn lesa; poleg tega je kakih 1000 plm rezerv čez normahio za= rast ohranjenih. Od te lesne množine bi se moglo vreči na trg, eventuelno tuđi izvažati na leto okroglo 3.000 plm mehkega lesa (desak, tramov, i. dr.) in okroglo 12.500 plm izdelkov iz trdega lesa. Slednji obstoja j-^o veliki većini iz bukovine, porabne de^ ioma za tirne pragove, oglje in drva. Nadalje priđe v interesno sfero te proge kakih 3420 ha gozda in 2880 ha deloma zarašeenih pašnikov, z letno produkeijo okroglo 20.500 plm in taeasno rezervo 1000 plm. Posredno bi torej vtegnilo priti do te proge na leto 8400 plm mehkega in 3500 plm trdega lesa. Seveda bi bilo treba dovozne ceste spra^ viti ponekod v primeren stan. Novomeški in krški okraj utegnila bi mesto na dali si progi preko Karlovca, kar je že sedaj mogoee, spraviti na to progo na leto kakih 12.000 plm mehkega in 20.000 plm trdega (večji del bukovega) lesa ter tačasno obstoječo rezervo kakih 70.000 plm bukovine. Ni pa zamolčati, da bi se mogel ta les spraviti tuđi na ..^ silovo progo, ako bi se prevažal po že obstoječi železnici ^v Kočevje preko Grosuplja. \´ poštev priđe ie kalkulacija v tarifiii, ki so preko Grosuplja gotovo višji. Mnogo bi pridobila KlodičJirovat^Kavčiceva proga, ako bi se zvezalo Novomesto z Brežicami z novo železnico. S to želez:^ nico bi se omogočilo izkoriščenje obširnih bukovih gozdov s pod A, č) navedeno merkantilno lesno množino. Ti gozdi dandanes ne donašajo primernih dohodkov. |
| ŠUMARSKI LIST 3/1922 str. 48 <-- 48 --> PDF |
Literarni pregled. . . U s i 1 o V a p . o g a pa bi n e p o s r e d n o zadela kakih 3160 ha gozda m 5150 ha . lesom precej zarašeenih pasmkov; produkcija znaša kakih 14.500 plm od katerih bi se spravilo na trg kakih 6000 plm mehkih in 4700 plm trdih lesmh izdelkov ter tačasTio rezervo 1200 plm trdega lesa. - . . ,-. .^ Nadalje bi prišlo iz 11.215 ha oziroma 6./40 ha cetudi bolj oddaljenih gozdov in pašnikov na leto ca. 29.500 plm mehkega in ca. 9.500 plm trdega lesa. Poleg tega pa ogromna rezerva kakiii 168-000 plm lesa, pri katerem je 40% izpadek obdelave že od=: tegnjen. ... gre pri tej rezervi za dozorel igličast les, je ista ne le glede kvantitete, temveč tuđi glede kvalitete velikega poraena. Na hrvatskem ozemlju pa bi prihajalo na to progo na leto kakih 3000 plm mehkih in 50 do 60.000 plm izdelkov iz trdega lesa. Literarni pregled, Dl. F. W. Ncger: Dic Krankheiten unsercr Waldbaume unci wichtigsten Gartengeholze 1919. Mit 234 Abbildungcn Verlag Ferdinad Enke. Stuttgart. Knjigom je popunjena osjetljiva praznina na tom području, jer od Harti* gova djela (1901), koje je u mnogom zastarilo i rasprodano, po sve dosad nije bilo djela, koje bi u tolil<:oj mjeri odgovaralo- potrebama šumara. ^^Jednička osebina te knjige s Hartigovom jest samo dioba u ncparasitske i parasitskc bolesti, a da. pri tom imade mnoge prednosti, koje prije .spo-menuta nije ..^ sjedovala. Ugodno se dojima dosta iscrpiv opći prikaz parasitarnih bolesti, gdje na? lazimo tipove parasitizma i uvjete, koji pogoduju odnosno sprečavaju bolesti drvlja. Mnogo doprinosi razumijevanju objašnjenje infekcijonog procesa i rc? akcije biline na napadaj parasita, no osobito su došli do izražaja noviji smje? rovi i j\ačini zaštite drveća protiv bolesti, što će biti svakako- od interesa za svakog praktičnog šumara. Rjetko će se naći koji bolestan pojav .\. i od manjeg značenja. Što ga nije autor bar spomenuo, no samo se po sebi razumije, da je najviše pažnje posvetio tipovima, koji imadu veći utjecaj na uspjeh šumskog gospodarstva. A^rijednost knjige povećava navođenje dosta brojne literature, koja i manje upućenom omogućuje, da se potanje upozna s pojedinim bolestima, ako mu to bude od potrebe. Uputa na neriješeno pitanje dobro će doći svakom, ko-ji se odluči, da lič? nim nastojanjem bilo što doprinese unapređenju poznavanja bolesti drveća- Veliki broj dobrih slika uspješno podupire prikaz pojedinih bolesti, a orien^ taciju olakšava pri koncu knjige pridodani pregled uzročnika bolesti pojedinog drveća. Gdjekad jednostrano naziranjc posve je naučne naravi, pa ne može da smanji vrijednost knjige, stoga se svakom najtoplije preporuča. Skupimo li sve u jedno može se reći, da jc autoru uspjelo dati dobar pic^, i,^led svega, što je od kor:sti, no uvažimo li opsezan materijal, koji je obrađen. |