DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 3/1922 str. 3     <-- 3 -->        PDF

Piihpcvki . ^mernicjiii) naše i^o/t^lnc politike, 123


Ziiščitcni i^ozdi V upravi države in zascbnikov, kadar ti ,i40zdi
Icžijo V oddalienih in neu.^odnih gorskih krajih. Pravilno bi praviš
zaprav bilo. da bi bili zaščiten i^ozdi v interesu splošnosti last
države, ... bi jih ta najzanesljivejše ...1. obvarovati propadanja.
Sevcda pa bi se potem skrčili dohodki državne uprave
na minimum.


Razporedba gozdov v državi po posestvenih kategorijah.


O porazdclbi [iozda na zasebno, občinsko, državno posest,
itd., za ozemlje vse^ naše kraljevine se nimamo točne statistike.
Jasno p o d o b o nam prinese svojedobna u r a d n a
gozdna statistika za vso kraljevino.


Slično, kot v drugih evropskih državah, prcvladujejo v naši
kraljevini ponckod gozdi zasebnih Iastniko.^ drugod gozdi države.
Slednji obsegajo menda 50% vseh gozdov v državi (v Sloveniji
ie 0-26%).


........ bodi na tem mestu, da je na pr. v Rusiji več kot
44%, V Nemčiji skoro 33%. gozdne deželne ploskve v upravi
države.


Od gozda, ki je v posesti posameznih zasebnikov, pripada
v kraljevini kmetskim posestnikom večja, zasebnim veleposestni;;
kom pa le manjša površina. Iz tega sledi, da je mala, srednja
in velikokmetska gozdna poeest izmed A^seh posestvenili katego^s
rij, izvzemši državne gozdove, najmoenejše zastopana.


Pri kmetskih posestvih, ki Izvirajo iz prastarih, ponajveč
vsled podedovanja prevzetih iastninskih pravic in gospodarskiii
kmetskih potrebšoin in jih je posebno v slovenskih pokrajinah
prav veliko, bi se mogla izvršiti iz narodnogospodarskih in soci=^
jalnopolitičnih ozirov potrebna izboljšanja večjega obsega le
seasoma in moirda potem zadružništva.


Kakor izkuŠnja uči, je v kmetskem malem obratu redno in
stanovitno gozdno gospodarstvo le v nizkih gozdih in .^ prebi:=
ralno oskrbovanih visokih gozdih mogočc. Za druge vrste obratovanja
V visokih gozdih pa so potrebne večje, sklenjene gozdne
ploskve, ki jih pa posamezni kmetski gozdni posestnik redkokedaj
poscduje. Taki vcčji gozdni kompleksi bi mogli nastati
pod lokalnimi ugodnimi razmerami najsigurneje s tem, da se
oživotvorijo gozdne zadruge,- sestoječe iz malih gozdnih posest^^.
nikovr^mejašev.


^ Glej statistične potlatkc za Slovcniio v štcv. 24—31 Juj^oslov. Šuinc I.
]92i. li drut^ih pokrajin podrobni statistični podatki se nišo bili objavljeni.


- Glede podrobnosti glcj članku: »Das torstlicho Cjen()Sscn,schafts\\cscn in
Krain^f V Iz vest jih kranjskoq:)rimor.skc^a gozdiirskcga drustvii. letnik \*-.} na
stranch 70 do "^^3, tcr »Izraba go/dnih pridcikov v korist cclokupnosti« v
Jugoslov. ^nmi, letnik 1920., štev. S in -. (Oba članka od ini^. .. Š.). b:vcdl.ii\4>st
opisanih problemov ])a je d\´omljiva.