DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 3/1922 str. 2     <-- 2 -->        PDF

)22 Prispcvki k Mucrnicam našc^gozducjiortik^.


odsek \´ečji občinski in skupni ^09Ai imajo ...... tega odseka
se Dosebueaa aozdne^a askrbnika. kateremu je povcrjeno stra^


kovnjaško vodstvo in vršenje vsega .^ozdncga obratovanja. Ra.
zume se, da je za obeinske in skupne gozde predpisano vztrajno
gospodarjeuje v korist občini odnosno soposestnikora gozda, ki
se je pa ponekod (posebno v planinskih krajili) vsled prerahiih
zakonitih doloeb omalovaževalo.


Pri E^^ozdih cerkva, cerkvenih ustanov, samostanov, župnih
nadarbin, verskega in drugih zakladov, rudnikov, fidejkomisov,
itd., je poleg konzervativnega gospodarstva treba vpoštevati tuđi
posebne, za posamezne posestne kategorije veljavne predpise,
ki na i zasigunivajo već ali manj reden in stanoviten donos v
korist sedanjim in bodočim uživalcem gozdnega premo´že^aja.
Kakor že v poprejšnjih odstavkih omenjeno, upravijajo večja
raka posestva poklicni go´zdarski uradniki. manjša pa dotični,
ki jim je skrb uprav poverjena, na pr. nadarbenM, uprave rud.
nikov, upravni sveti raznih družb, zadrug, i. dr.


Državni gczdi in v državni upravi nahajajoči se gozdi, ser?


. itutni in drugi, javno oskrbovani gozdi, tvorijo posebne gospodarske
objekte, ki morajo biti v interesu države in celokupnega
naroda, oziroma v interesu ustanov ali servitutnih upravičencev
I>ievidno oskrbovani in ncgovani. Gospodarsko obratovanje vo^^
dijo državni gozdarski uradi. V javno upravljanih nedržavnih
gozdih pa je gospodarstvo (posebno v SJoveniji) pod posebnim
nadzorom pohtičnih gozdnih oblastev.


Potrebni upravni, stroški za gozdno varstvo, gozdno oskrb^
ništvo. gozdni nadz , gozdno direkcijo itd. tvorijo pri državni
gozdni upravi gosp-´ -lurskih gozdov primeren del lokalno raziićnih
režijskih stroškov in jili je zato za vsako posamezno gozdno
oskrbništvo posebej na breme dotične gozdne rente zaračunavati.
Ne sme se jih spraviti v skupen račun s stroški uprave v javno
korist zaščitenih gozdov, ker bi se s tem relativna gozdna renta
pravih gospodarskiii gozdov državne gozdne posesti preveč ziiU
žala.


Glede uprave pod točko 5. navedenih gozdnih kategorij v
Srbiji in v Bosni piscema razmere nišo v podrobnom znane, zato
se prepušča opis o načinu njihove uprave veščemu percsu. Do^
mncvati pa se sme, da bodo ti gozdi sčasoma tvorili državno,
deioma morda tuđi občinsko in zasebno lastnino.


Uspeh racijonelne gozdne oskrbe v vsakem gospodarskem
gozdu je gozdna renta. V tej je sevcda tuđi zapopaden do^
bicek podjetmka, t, j . premija za trgovsko poslovanje in rutino
posestmka gozda oziroma njegovo gozdno administracijo, kakor
tudi del trgovske konjunkture.


(.iojzdna renta bo tem večja, čim produktivnejša so gozdna
..a m cnn ugodnejsa je topografična lega gospodarskega gozda,
Lmljivo je tOTCj, ua doiiašajo gospodarski gozdi takih gozdnih
P(>sestev, ici Iczijo na dobrih tleh, ug()dn(^ in blizu lesnemu trgu,
prmieroma vehko vecjo gozdno rent(. kakor gospodarski ali ćelo