DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 72     <-- 72 -->        PDF

jl2 Iz Jugoslov. Šumarskog- Udruženja^


(Bcoc^rad), SA´eto/ar Ranitović (Beograd), proL dr. A. Lcvaković (Za^rch).
Ot>kar ..^ (Vinkovci). Đuro Strapajcvić (Vinkovci), Zkitko Turkalj (Oguhnj
ing Junko Urbas (iMaribor), Josip Drotenik (Št Juri ob J. ž.). mg. Karei
Tavčar (Ljubljana), Aioj/ij Rihtcršič (Celje), Mane Divjak (Zagreb), ing. Ivan
Čeović (Zagreb), Sava \4ičetić (Aleksinuc), Roman Samavka (Sarajevo), mi?.
Franc Sulgaj (Ljubljana), ing. Ferdinand Hol! (Sarajevo), prof. Dragutin Vcselv


(Sarajevo).


IX. O d h j e k z; a propagandu i f i n a n s i j e : dr. Va.su Vučković
(Zagreb). Lazar Petrović (Leskovac), ing. Drag. Fetrović (Aleksinac), Milan
Marković (Kraljevoj. Rudolf Ernv (Zagreb), Kudolf Pilepić (Zagreb), Srećko
Majer (Zagreb), Mane Divjak (Zagreb), ing. Jovan Simonović (Beograd), ing.
Jovan Suvrć (Deliblat), Branko Manojlović (Čakovac), ing. Vidoje Mihaldžić
(Županja), ing. Zvonko Pero (Zagreb), Ernest Hieng (Ljubljana), Josip Go<;derer
(Leonovo, Ig), ing. Ante Ružić (Ljubljana), ing. .... Grabić (Split), ing. Igo
Kraut (Kranj), ing. Mužinić (Split), Ljuba Vulović (Mostar), ing. Antun Favlić
(Ivanska). ing. Branko Duić (Vinkovci), Milan Knežević (Teslić), Milan Bajić
(Bos. iNo\i).
Inž Franjo Sevnik (Boh. Bistrica).


„Na račun VIL odsjeka ..<1.".


Na 2. seji upravnega odbora Jugoslov. Šum. Udruženja dne 31./X. 1921.
se je osnoval »Odsjek za izradbu jedinstvene šumarske terminologije«. Te vrsticc
imajo namen, opozoriti na veliko važnost in nujnost tega dela.


Kar se tiče tehničnib izrazov vseh strok, smo Slovenci na najslabšeiu
izmed vsch Jugoslovanov; posebno pa še v gozdarski stroki. Rabili smo ve^
činoma ncmvške izraze. Po prevratu pa smo naenkrat občutili .- tem ozJru vse
na.še siromaštvo. Začeli smo kovati izraze, ki so poveeini Ic prcstave iz ncm^
ščine in nam d(mijo časih zelo čudno na ušesa.


Udruženje jugoslovanskih inžinjera i arhitekta je začelo izdajati jugoslov
vensk<^ tehnično terminologijo. NaŠc L-druženje ima lepo in važno nalogo, da
V skladu s to ustvari jedinstveno izrazoslovje za gozdarsko stroko. ITrvatje
imajo po mojem mnenju najboljše šumarske strokovne izraze, a vsceno še
dovolj tujk in netočnih oznak. Srbi imajo še več tujk. Vsak izmed nas treh
pa ima nekaj dobrih izrazov; če te združimo in si pomagamo mogoče še z
izrazi drugih slovanskih narodov. ustvarimo lahko izrazosloA-je, ki bomo ponosni
nanj. \´odin nas mora pri tem skrb, da stvorimo res nekaj dobrega, Icpega in
~- našega, kakor to lepo pravi Iv. Zorec v 1. številki. revije »Novi Zapiski«.
Zakaj rabimo še (hrekeija in ne ravnateljstvo, inspektor in ne nadzornik itd.V
Kakfvr sem zgoraj (mienil, smo zaecb kovati Slovenci po prevratu slovenske
strokovne izraze in jih šc kujemo. F^ihi je to potreba in dolžnost. Toda zdaj
moramo ustvariti ne slovensko, tcmvee jugoslovansko i/razosfovje. Ka i ho-ecmo
s samoslovcnskimi? Skoro ^ si naši starcjši go/darski strokovnjaki so dovršili
svoje studije na nemških strokovnih šolah; zato se morajo slovenskih izrazo^
šcJe učiti, . istem času bi se pa lahko nauć´li jugoslovanskih. Većina naših
mlajših ho studirala odslcj na strokovnih šolah s srho.hrvatskim uenim jezi^
kom, torej bi se morali slovenskih izrazov šede ueiti. če bi ti še ostali v vcljavi.


Utotako bi se jih morali sele navaditi Srbohrvati, co bi prišU shižbovat v naše kraje


´ Upozorujcmo na članak prof. Dr. Ugrenovića o tom pitanju (HrcdništvoV