DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 39     <-- 39 -->        PDF

Načela šumarske organizacije u aašoj državL 79


kaz, da razpolaga . vso strokovno zmožnostjo, ki ja od njega
zahteva uprava zaupanega mu natodnega ptemoženja. Jugosio^
vansko gozdarstvo pa bo v celoti zadostilo svojim nalogam ter
postalo uvaževan činitelj na mednarodnem shodišcu sele tedaj,
ko jugoslovanski go-zdarski strokovnjak osnuje svoje delo in
znanstvo po načelih, ki mu jih narekuje zmisel in potreba do^
mačega. narodnega gospodarstva. ^


Delo, ki so se ga lotili ju´goslovanski gozdarji je ogromno,
pot do končnega smotra je trudapolna. Vpivi stare tradicije
bodo se dolgo ovirali napredek. Graditi moramo vse od kraja.
Žalostna je istina^ da se niti maloštevilni slovenski gozdarji pred
ujedinjenjem med seboj nismo poznali, da o kaki skupnosti s
piemenskimi brati kakor drugod tako posebno v gozdarstvu ni
moglo biti niti sledu, Zgodovinsko dejstvo je, da se med Slovenci
do novejšega časa ni nikdar pojavil zmisel za gozdarsko stroko
V širšem obsegu. Bil je ta poklič za Slovence takrat skoro ne=^
spojljiv z njegovim značajem, poklič, kjer je tujec Slovenca
smatral kvečjemu sposobnega za uradnika nižje vrste brez vsa^
kega vpliva na gospodarstvo. Ugledna mesta so zasedli tujci. ...
smo: ne po lastni krivdi v prošlem casu*zamudili, smo odločeni,
da popravimo. Uverjeni, da nalogo, ki smo si jo nadeli, zmore=^
mo le % združenimi močmi, naši najboljši tovariši nišo odlašali
z delom ampak so z največjo požrtvovalnostjo storili vse pri==
prave, da se strnejo in urede naše vrste. Ustanovljeno je »Jugo:^
slovensko šumarsko udruženje«, naše ognjišče. Okrog njega naj
se zbero vsi elani jugoslovanskega šumarstva. Vsakemu gozdarju
nai bo sveta dolžnost, da stopi v krog našega na vso državo raz^^
nrostrtega društva. Spoznavajmo se, naši medsebojni stiki bodo
krepili naš pogum ter nas bodrili k vztrajnosti, bratska ljubav
pa nam pobriše spomine na preteklost jadnega spomina. Tako
se zgodi, da ni več daleč dan, ko združeni gozdarji podarimo
Jugoslaviji v dar krepko razvito jugoslovansko narodno gozdar^
stv´´o.


ing. Milan Marinović (Zagreb):


Načela šumarske organizacije u našoj državi.


Poratna psihoza nosi obilježje nervozne žurbe. U toj žurbi
nedostaje ljudima vremena i strpljivosti, da se odulje pozabave
s jednom stvari. I najvažnija pitanja tretiraju se s nekom l^^
koćom i površnosti; rijetko gdje vidimo, da se neko upušta u
analizu i dublje proučavanje same stvari na način, kakav je bio
običajan u predratno vrijeme.


U šumarskoj sti´uci stojimo pred rješavanjem veoma važnih,
možemo reći osnovnih pitanjći, koja bi trebala dn udare temelje
i smjer novoj šumarskoj politici i šta vidimo? Posvuda neko