DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 38 <-- 38 --> PDF |
7g Mii>ii a naiogah jugoslovanskcga gozdarstva. a-^ ^u^podarski ugled. Kaj nam hasm snopje papirnatih novca, nas gosi nic kaj trgovska iznajdijdvost, .. ne negujemo onih dobrm ki fih´črpamo iz plodovite zemlje, ki tvorijo življenje v gospodar. stvu Brez umnega, smotreno urejenega zemljedelstva naše na. rodno gospodarstvo propade v kratki dobi. Gozdarstvo ;e važna pano^a zemljedelstva v naši državi, ki zahteva najvecje skrb^ nosti´in opreznosti osobito v sedanjem času, ko je celokupno zemljedelstvo izpostavljeno navalu, žal, da pogosto knvo ume. vanih in ćelo v samopašne namene zlorabljenih nacel. irdo pre. izkušnjo je prinesel čas ravno nam gozdarjem. Cetudi bi se mo. rali kdaj in ponekod umakniti gozdarji surovi sili nerazsodnih ljudi, dospemo naposled, svesti si svojega plodovitega dela na. ših čistih namenov do svojega smotra, do onega uvaževanja go. zdarstva, ki mu v našem državnem gospodarstvu pripada. Dolž. no´st nas gozdarjev pa je, da predvsem skrbno motrimo in pro. učujemo one preosnove, ki si jih narod namerava uvesti v svoje zemljedelstvo. Naša izkustva, naše strokovno znanje, naši stiki s sorodnimi strokami. in naši kritični preudarki. nam jamčijo, da se stroka prilagodi starim pravom iz novega časa iv najtežjih slučajih. Priznamo, marsikateremu tov arišu povzroča nova doba s svojimi na demokratičnosti slonečimi nazori bridk e dušev. ne muke, mnogim se zde težkoče nepremostljive, pogubonosne za narodno gospodarstvo. Ni jim tega zameriti; želeti pa je, da se tuđi slednji od nas kolikor mogoče hitro uživi v za nas po. vsem novi čas, čas svobode in demokrattčnosti,^ ki zmagoslavno preraja svet. Naš gozdarski rod, ki si je mpral čestokrat iskati zbog ne. znatnega upoštevanja pri gozdarskih veljakih iz pretekle dobe utehe V narodni zavesti in upanju v svojo dobro stvar, bi krenil rajše na smotreno delo v globokem prepričanju, da delo uspe pri trdni volji, izpeljano polagoma in prilagodivši se narodnomu značaju. Narodno jugoslovansko gozdarstvo, osnovano na zna. čaju. slovenskoga ljudstva, pestrosti jugodovanskega gozda in domačem strokovnem znanstvu nam izpolni brez bojazni vsa ona stremljenja, o katerih v svoji naravni zavestnosti sluti, da PO i/vedljiva kot pridevek neovirno nastopajoče demokracije. Svoje gospodarske odnošaje si urejuje narod po svoje, čim uspesnejse, tem ugodnejše zanj. Za svoje namene rabi narod ljudi IZ svoje srede, svojega značaja in mišljenja, veščake, izvežbane V stroki^m umevajoče narodnega duha. Gozdarstvo širokega dela naše države mrna se narodnega značaja. Prevzeto iz starih držav. . . tvorb je ohranilo nemalo se isti ustroj, kakor ga je imelo neKdaj, Dasi je nedvomno, da se bodo sledovi nekdanjili go. STI ? ^^^^^^^^7^ gospodarskih načinov in postopkov poznali se dolgo vrsto let, ker se pač tako globoko vrasle uredbe ne ^Zdt ^ ^ ""^ ^´´´*^^´´ ^´^´´´^^^ hipoma brez polnovrednega nado. iZtTwSuv^^^ ^^^´ da se V vseh panogah svoje čSudi sTSSf )Sr^´^´ Y^^"´ ^^ ´´ vsestransfa> osamosvo i, cetudi se moia zacasno posluževati skromnejSih sredstev v do. |