DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 37     <-- 37 -->        PDF

Misli o iialogah jugoslovanskega gozdarstva, 77


rćizumnega uvaževanja. Bistvo našega narodnega gozdarstva naj
pronikne v najširše ljudske plasti. Z A^strajnostjo in iskrenostjo
pri izvrševanju svojega častnega pokliča naj si vsak gozdar pri^
dobiva zaupanje naroda, naj narod vabi k sodelovanju. Uvažuje
naj, da V priprostem seljaku tiči prirojena bojazen pred vsem,
Icar je imelo doslej stike z gozdarstvom. To je posledica vekov^
ne-ga gospodstva tujerodnih oblastnikov v naših jtigoslovanskih
gozdoviih. ^


Uvažuje naj nadalje, da priprosti narod zemljedelskih stro^
kovnjakov ne uvršča v red ostalih strokov^no naobraženih urad^
nikov svojih državnih oblasti ali zasebnih podjetij. Zemljedelski
strokovnjaki so seljaku po naravi bližje. Slično kakor njihovo
opravilo je seljakov življenjski poklič. Zmožen, da kmečki člo:;
.^.. delovanje izobraženega zemljedelca zasleduje in umeva, da
se poslužuje njegovih stvarnih nasvetov, da ga imenuje ponosno
SA^ojega uradnika. On izvršuje nad njim nekak strofcoA^i nad^
zor. Predmeti drugih strok so našemu kmetovalcu naravno tuji.
Nerad in malokdaj, le v nujnih slučajih išee stikov z nepoznano
stroko. Z izrazom pomilovalnega pogleda in pa gori do robate
kletvice daje naš kmetie duška svojemu razpoloženju, kakor je
pač opravil svoj posel pri takem uradu. Nasprotno pa se spušča
seljak z zemljedelskim veščakom v zaupen razgovor. Nekako so^
sedsko razmerje vlada med njima. Izobraženi zemljedelec pri
našem, seljaku ne uživa ugleda vsled stopnje v svoji službi; to
velja samo za narodu tujega cloveka; domaćega strokoAmjaka
ceni seljak in ga spoštuje samo poiijegovi strokovni zvedenosti,
po njegovi poštenosti in priljudnosti. To oceno si pa ustvarja
sam. Točna je ljudska sodba o značaju med njm živečih zemlje^
delskih strokovnjakov, a le n´ialokdaj jo ljudstvo izraza tako, kar
kor si jo je ustv^arilo. Je to zadeva medsebojnega čustvovanja in
izraz, kako daleč je uspela medsebojna zaupnost.


Kot S´in naroda naj vesten gozdar tedaj pri občevanju z ..^
rodom posebno pazi na SA^-oje stališče med ljudstvom kot zem^
Ijedelec ter naj se vedno zaveda, da s 1 o n i n j e g o v o u s p e š =
no deloA^anje tuđi na tesniA´^zro^čni zvezi dobre^
ga sporazuma s seljaškim ljudstvom. V tem zna^
menju se razvije naše gozdarstvo .^ to, za čemer stremimo, v
naše narodno gozdarstvo.


V ume van ju načel narodnega gospodarstva se vrše važne
preosnove, deloma pod vtisom svetoAmega razpoloženja, deloma
iz naroda samega, kot izvor njegO´\^ega značaja.


Med drugimi naj bo važna naloga jugoslovanskega gozdarja
tuđi ta, da sj po vsej možnosti pribori ono potrebno znanstvo,
ki ga usposoblja, da i na tem polju lahko loči zrno od pleve.
Dobrobit naroda pred vsem. Naj se ni eden jugoslovanski go?
zdar ne vsluži onim povojnim izrodkom imovinstva, pod kate^
rim danes se krčevito drhti tuđi naš rod. A^ršeč svojo odgovorno
službo, naj pojmi naš gozdar, da pod njegovimi rokami nasta^^
jajo iz božanst\´ene prirode dan na dan novi zakhidi ljudstvu
prepotrebnega blaga, narodne imovine, ki tvori v šiimem svetu