DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 36 <-- 36 --> PDF |
Misli a i-ialot!ab jugoslovanbkc<^a gozdarstvu. i.}Joedercr Josip (Leonovo): Misli o nalogah jugosiovanskega gozdarstva* Ko ie po loliko viharnih letih svetovne vojne vendar zasi^ jula zarja miru, ko se je uresmcil davni sen našega rodu nsta. povitev JuE^losIovanskc Domovine, se je narod sele z^ivedel, kam c^a je dovedla slepa strast brezvestnih nasilnikov. Kazkroj ..^ vsod novo oblikovanje preveva človeško družbo. Stan preiz. kušeni družabni red dozdevne večne, neporušene veljavc, sto^ letni običaji v poteku človeškega življenja gro-ze, da propadejo. Novi nazori si poma.gajo raahoma na dan.. Ljudstvo spoznava zopet svoje človečanstvo. Iz surove skorje povojnega razpalo== ženja pa se lušči geslo, ki veli: v bratski slogi, nesebičen in zvest samemu sebi si bodeš narod izlečil rane, vsekane od krute usode. Z glavo kvišku, s trdno vero v čvrsto naše zdravje in z ..^ vpognjeno samozavestjo se strnimo tedaj sinovi naroda vseh slojev k nesebičnemu delu za narodovo srečo, ki mu po tolikih vekih trpkega preziranja in po mukah, za katere ni izraza, ..^ ravno pristoja. Tako i Bii jugoslovanski gozdarji in se posebno mi peščica slovenskih gozdarjev! Mi tovariši, ki smo bogzna po kakem na=^ ključ ju zašli iu vztrajali med četo zelene stroke, nam vse:m ve^ Ijajo te skromne vrste. O nas vseh smo globoko uverjeni, da smo si že davno osvojili to svoje geslo. Odločeni, da se snidemo vsi brez razlike in dzjeme, vsak s svojim izkustvom iz življenja in kot strokovnjak k vzajemnemu požrtvovainemu delu, skušaj^ mo predvsem, da ublažimo in poravnamo ono zlo, ki so je nekdaj zagrešili nerazumevani od naroda na narodu naši stanovski pred^ niki ? tujci oni tujci, ki so naš krasni poklič duši naroda često^ krat tako odtujili, da nas je narod smatral stan valptov zloglas.^ nega spomina. Izrecno povdarjam, da ne mislim tukaj stroke in strokovnega znanja in udejstvovanja; pred očmi mi je le zimicevanje in tep:= tanje našega naroda, ki je danes suveren in suvereno presoja delo naših prednikov slabega spomina nasproti narodovim naravi nim in svetim pravicam. Odpuščeno jim je, kajti tako je hotela usoda, da jim povraća narod zlobo z dobroto. Združene v složnem delu naj nas narod odslej spoznava svo^ j:m zanesljivim prijateljem in zvestim čuvarjem njegovega naj = krasnejsega zaklada, našega jugoslovanskega gozda. Odkritega značaja, narodno zaveden in vdan svoji dragi domovini naj smatra vsak izmed nas za svojo častno zadevo, da smo služili svojemu narodu, on ki je bil odslej Ie orodje tujega življa med lastnmi ljudstvom. ...;.^.^.^2..*´^´ ^-^^^´ prevzema danes veliko nalogo, da v .^r>nZ. i s priprostim seljakom goji strokovno prosveto, .^. . .?..|^^^^^^^ domaćega zemljedelstva, naše gozdarstvo iz okvira ljudstvu najveckrat povsem tujega pojmovanja v ...^ |