DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 15 <-- 15 --> PDF |
Frispevki k smcrnicam naše go/dne politike. 55 instructus«. To ra´/Jikovanje nam sicer vsak fiozdno^gospodarski nacrt pobližje utemeljuje in ureja, toda po nacrtu zasnovana utemcljitev in uredba more biti pod raz^imi okoliščinaini od zasebnih in osobnih intercsov vsakokratne^a ^^ozdneija posest^ nika odvisna in prikrojena v prilogu ...^... materijalni koristi. >e težavneje je to razlikovanje med gozdnim kapitalom in gozdno rento tam. kjer nimajo se nikakega gospodarskega nacrta in kjer je gozdno gospodarstvo izredno kozervativno, torcj ne povsem rentabilno in sloneče na empirični podlagi. V takih slu^ čajih so si svojedobno spekulativni kupci gozdnih posestev ..^ pravili .^.... premoženje in uzivajo sedaj izredno visoko gozdno rento ravno A^sied tega, ker izkoriščajo in prodajajo velike lesnc rezerve onoga gozdnega kapitala, ki so ga po nizki ceni prido? bili. .... spekulacije s poeestvi so se dogajale tu in tam še pred malo desetlctji ponovnokrat. Pri nakupih velikih gozdnih ..^ sestev so se izračunale oziroma ngotovile in ponudile prav nizke kupne An^ednosti, to pa A^sled tega, ker je posestnik kot proda^^ jalec podcenjeval rentabilno vrednost svojega gozda, ki mu je večino-ma vsled njegove lastne krdvde malo donašaL Do nizke cenitve ga je privedlo dejstvo, da je svojo nizko gozdno rento kapitaliziral s previsoko obrestno mero, ki nikakor ni odgovar^^ jala njegovomu konzervatiAmemu gozdnem-u gospodarstvu. Tako je prišel do nizke kapitaIizo."ane .^rednosti rente, ki jo je smatra! za prodajno vrednost gozda. Zato se je večkrat dogodilo, da so bila velika gozdna posest.^a, slučajno vsled pomankanja konku=^ rentov, večinoma nizko pod polovično vrednostjo prodana. Zadevno piše univ. prof. dr. Fr. Bauer v svoji, že omenjeni knjigi ]. 1886. sledeče: »Znano je, da se je posebno sredi tega stoletja prodalo mnogo državnih go^zdov . Avstinji. Nekatere dežele (na pr. Češka) so prišle tako ob dragoceno državno po? šest. Takrat se je slišalo reci: Kdor hoče postati bogat, treba mu je ]e kupiti avstrijski državni gO´Zd. Tedaj so nanireč kljub A^soko cloločeni porabni dobi in velikim lesnim zalogam vposta= .. pri kapitaliziranju gozdne rente splošno obrestno mero za obrestovanje denarnih vlog, tor ej 5 do 6% in so iz teh treh faktorjev izračunali gozdno vrednost — naravno — mnogo prenizko. Kupcu je bilo treba prodati le les iz 20 do 25 najstarejših letni? kov, pa je imel kupnino, ki jo je hH plačal za posestvo, že v /epu; vse neprodane lesne zaloge in vsa zemljišča pa so mu ostali — rekel bi — kot darilo države.« .... spekulativne prodaje in dobičkanosne preprodaje večjih zasebnih gozdoA^ so se dogajale tuđi v Sloveniji, kjer so kupci potom ta vcleposestva razkosali in parcelirali. Da je pri menjavi posestnika in posebno pri razkosanju večjih gozdnih kompieksoA^ na male dole in parcele trpela gozdna substanca na škodo celokupnosti. nas učijo izkušnje. .. način postopanja z gozdi tvori važen povod za gozdno^ politično in zakonito omejitOA" prostega razpolaganja z danasnjimi zasebnim!, občinskimi in državnim! gozdi; o tem hočemo i^e razmotriA^ati tekom poznejših izvajanj. |