DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 13 <-- 13 --> PDF |
l^´ispoN´ki Iv smcniirjm luisc [^ozdiic politiko, 5´S Kmetske iuzkc in srednje ,i4ozde, obstoječe iz poganjkov od koreniu in sterov vrbe, jelše, jesena, bresta, bukve in hrasta, služeče običajnemu pridobivanju zelenega Jistja za klujo, ( b= cnem pa za dobavo drv, je oskrbovati v 15 do 30 ietni porabni dobi lesa nizke rasti, posamezna vraesna drevesa visoke rasti pase porabijo po potrebi, mnogokrat tuđi za les za tehničnu rabo. V dvakrat višji porabni dobi, kot nizki les. Smrckovi gozdi različnega obsega, rastoči v blizini papirnic ali tovarn za lesovino, oskrbujejo se prav dobičkanosno v tovarniske svrhe. Njih rentabilnost je vsled od leta do leta večje po´trebe papirja in lesovine, zasi,aurana. Porabna doba teh gozdoA´ bo, vpoštevaje financijelne in tehnične ozire, 40 do 30 letna. Podobno obratovanje in porabno dobo bodo .^.... tudl posestniki igličastih gozdov v blizini premogovnikov in drugih rudnikov, da zadostijo krajevnim potrebam po jamskem lesu. kar se jim bo najbolje obneslo. Smole bogati crni bor naših sedanjih in vseh nadaljnih ...^ ških nasiidb bodo vporabljali za tirne pragove, teletonske in tele^ grafske stebre in za daljnoA^ode in pilote. Porabna doba kraških nasadb, ki jih je izkoriščati prebiralno, bo koniaj presegala 60 do 70 letno dobo; 6 do 7 let pred posekom pa bi se mogla drevesa črnega bora izkoriščati za dobavo dreA-esne smole. Začasno krijejo naši bukovi in hrastOAd visoki gozdi vedno naraščajočo lastno potrebščino in pa eksport tirnih pragoA\ ki znašata točasno kakih 2 milijona izpolnjenih kubičnih metrov. Povprečna porabna doba teh bukovih gozdov, navezanih na po? delavo v tirne i>ragove, skoro nikjer ni manjša kot 100 let. Neprevidno in morda tuđi lakomno izkoriščanje hrastovih visokih gozdov, ki jili imamo dandanes se v Jugoshiviji posebno V Slavoniji, utegnilo bi v doglednem času naš Aisokocenjeni eksport hrastovih izdelkov, predvsem dog in deŠčic ne le privesti do propada, temveč do tega, da bi morali pozneje tehnično poraben hrastov les za lastno industrijo iz tu jih dežel za vsako nabavno ceno uvažati. HrastOAi visoki gozdi zahtevajo pač po? \´sod, rekli bi po vsem svetu, najvišjo porabno dobo, ki z okr()gk> 200 leti ni previsoko ocenjena. V tem pogledu je zanimivd za našo gozdno politiko sledeča literai´na opazka o eksploataciji hrastovih gozdov . Slavoniji. Ta opazka je vzeta iz knjige o Določanju vrednosti gozdoA´, spisani po prof. dr. Francu Baur?u v Berlinu 1. 1886. in se glasi: »Znano je, da je Avstro^Ogrska že mnogo lesa, posebno hrastovega iz Slavonije uvozila v Nemčijo, ker tamošnje nizke cene lesa na panju preneso drag železniški ]ircxoz. Ko bi mogla Ogrska A^edno hrastov les ceneno po´stavljati na trg in naše potrebščine povsem kriti in ko bi ne bili nikdar ž njo v A´ojni, potem bi vse? kakor financijelno bolje gospodarili, ako doma vzgojo hrasta opustimo popolnoma. Toda kdo more predAddeti razmere za čas visoke porabne dobe hrastoA^ega gozda? Kar dobavlja Ogrska sedaj hrasto´vega lesa, črpa od starih ostankov nrejšnjc okupačije, na katerih je še jako maJo produkcijskih stroškov. Ko pa |