DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 21     <-- 21 -->        PDF

71


risbah, ki jih bomo razrezali za žepni format je paziti, da
posameznih besed ne pišemo na razdelbene črte, sicer bi bile besede
prerezane.


Ko smo ta popis izvršili, vpišemo številke parcel in
sicer gozdne in one pašne parcele, ki tvorijo morda varstvene
gozde, rdeče, — pašnike pa črno. Parcelne številke vpišemo
torej nazadnje in sicer za to, da ne bi pisali imen selišč
itd. čez parcelne številke, kakor tudi za to, ker se lažje orijentiramo
pri vpisovanju parcel, ako imamo v risbi lokalna
imena že vpisana.


Pregledne karte, ki se ne razrežejo in ostanejo v porabo
v uradu, lahko kar s tintami popišemo, mesto s tuši.


Vpisovanje drugih parcel, na pr. poljedelskih je nepotrebno,
označili bi morda le važne enklavirane travnike,
rovte in planine s parcelnimi številkami.


Da nam je mogoče varstvene in branilne gozde zaznamovati
v risbi, moramo pregledati zapiske gozdnega katastra.
Ako dobimo v gozdnem katastru še stare katastrske parcelne
številke, treba jih je nadomestiti z novimi. Zato bo treba
pri davčnem uradu primerjati stare katastralne mape oziroma
dotične objekte na njih, z novimi mapami.


Varstvene in branilne gozde je označiti tako, da pod
rdeče pisane parcelne številke pristavimo rdeče napisano
črko S, oziroma višnjevo B. Ravnoisto velja za one pašnike,
ki so izločeni kot varstveni ali branimi gozdi (teh je pač
malo). Opozarja se, da se označba varstvenih in hranilnih
gozdov na ta način, da bi obrobili dotični kompleks z rdečo
oziroma višnjego črto, ne priporoča, ker bi v slučaju, ko bi
se pozneje oblastveno dognalo, da tej ali oni parceli ne
pripada značaj varstva, dotična črta ne mogla zbrisati, pač
pa se črke S ali B vsakčas lahko prečrtajo, ako je treba.


Pašnike, ki so tako zaraščeni, kakor gozdi, lehko se
označi stem, da se vrišejo uzuelna znamenja dreves (listavcev
in iglavcev).


One gozde, ki so pod posebnim javnim nadzorom, lehko
še posebej označimo, ako hočemo, na pr. stem, da jih nalahno
prevlečemo z rdečim barvnikom ali drugače.


Pismenke in števila je pisati vselej tako, da stoje v
smeri od severa proti jugu pokonci.