DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 12 <-- 12 --> PDF |
62 (Slučaj C, a). Mrežico volimo tudi lahko takšno, da nam znaša kvadrat v dotičnem merilu 1 hektar v naravi. To bi bila hektarska mrežica. Stranica mreži.čnega kvadrata mora torej biti v merilu 1 : 2880 dolga 3472 mm in pomeni v naravi 100 m dolžine; ravnotako kot v slučajih A, a in A, b razvijamo v slučaju C, a: 1 m na papirju = 2880 m v naravi, 1 cm „ „ = 28.80 „ 1..., „ = 2.88 „ „ jn 34.72 mm na papirju = 100 m v naravi, zatorej (34.72 mm2) na papirju = (100 m2) v naravi = 1 ha Stranica kvadrata pomanjševalne mrežice znaša ravno 1 cm, ker je 34.72 mm : 3.472 mm == 10 mm. Torej pomeni ploskev takega kvadrata pomanjševalne mrežice v naravi 1 ha, kar je razvidno tudi iz razmotrivanja pri slučaju A, b. Vidimo torej, da značijo kvadrati te mrežice zajedno ploskve po 1 ha in da je torej na risbi ploskve parcelnih objektov prav lahko ocenjevati ali razbrati s karte. Mrežica pa ima to nepriliko, da se je ne more razdeliti tako, da bi jo mogli položiti na katastrsko četrt-pole le s celimi kvadrati, kar je bilo v slučaju B, c lahko mogoče. Navzdolž dobimo namreč 9.24, po širini pa 7.54 kvadratnih stranic,, kar nam povzroča nenatančno in zamudno delo. Mrežični kvadrat je narisan poleg. 10 "t ha 1 Ploskevno razmerje je isto kot v slučajih B, a in B, b, namreč na 34.72 4m sprotno s kvadrati razmernih števil, torej . i V (34.72 mm2) : (10, mm^ = 1205 : 100 = 12 : 1. (Slučaj C, b). Ko bi pa hoteli s hektarsko mrežico pomanjševati v merilu 1 : 11520, porabiti bi morali za katastrsko četrt-pole |