DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5/1882 str. 55 <-- 55 --> PDF |
- 287 ™. 23. Koteri zvan basne, vn lej>ote tulikajSe i snažnoši 3oz iiasleduji^ se, i lozu kakovu na gpodobn .^pa)ii-ov na polvertrjih narogjenu podignetK boöeju, ovu vn stanovitoj meji, i jednakoj dalcćini hraste, i bukve po jednakom redif naj zasadjajn , doklani ona do prave visine /.niatn, i obja^ijii se; drugeh pak drev fele oposrod oveJi posejati Imajn, da z oveh gnsto(^urii ona od hman zvaka obranjena, ravneša, i boiAe imajn povekšavanje. 24. Kade po istih mestaU ^tanovnikib, aii po bližneli devžauj lađavcih loze na txxHko poruženje, i optišćenje do&le jesu , da mesta sada prazna, i pusta vidiju se, tak da već niti vredna jesu 2 imcnoiT» loze imenuvati se, onde ostala tulikajše drevja aa hasen i potreboću naj se posečeju ^ i ako falitiga devv vu takovom mestn nabadja se, tei- pvavi gospodarstva zrok sobum donaöa, nova lozica z na&inom gore prepisanem mora se posejati, i posaditi. 25. Osebujno pa/Atl se, mora na öuvanje i zderžavauje podrastujtu^e loze, da se nebi ona po novih putih. i stezah ua nikaj spravila, i opustila nego stari, i treni puti najse x->aze. i obderžavaju, od paSe pako živine navlastito koz (kojeh obgrizavanje najbolje škodljivo je , i zato poglavari varmegjinski ze v semi načini tersitl se moraju, da one od loz Čisto odganjaju se, i odtiravaju) naiuu´e čez deset let naj se čuvaju, doklam najiore podrastujuća loza od inaleh iiverili pri koreuu očišćena, tak na visoko zraste. da marha, I ostala živina y. jezikom zverši doseguti. i obgrizti nebude mogla. 26. Pokebdob kite svej-žnaste marhi vn ^imi za hranu podavati vn nekojeh mesta navada je, i to kaiti je lozam ,sko´.Hiv´0, i ovoj naradbi suprotivno; zato pod ka.štiguin vsakouuf na peldn prepoveda se; da vendar iz druge strani OA^oga dobra, i slAhoščine stanovniki, i ladavci. ioz Cisto nebi se mentuvaü, verbe, ali topoli, i ostala ove spodobe, i beržejsega i´astenja, i povekšavanja drevja okolo plotov vertneh, i vu drugih pristojnih mestah zvan loze najse posade za vživanje, i branu zimske marbe; ar ako se oveh drev kite i zversje za zimu obreže, la,liko i pak ponovi se. 27. Da 2adniČ i Ioz ladavei pnwicnev dohotkov svojeb z kakovoga goder zroka nebi se rtientuvali, ali vu ovih po menšanjc kakovo terpeii, nikaj nepreći. da nebi, kakti i do sada poleg osebujnoga svojega odredjenja, obderžavajuć drugać zu kmete vu lo^ab gospodskeh menšu od šest krajcerov. gäe od starine tak-navadna je bila, cenu , sirovinu stranskem polag pogodbe^ i vredne plade dati mogli, samo ako podrastujudoj lozi novi kvar, i škoda nevćini se. Kadaije potrebna znati, i obderžavati za uoveb Ioz podiganje, i plodnost. 28. Vu seöenju brez, i drugeh spodobiieb drugov. i štangih za obruče, lojtre, kola gospodai´ska, i za ostale potreboće kolarom, ali pintarom potrebne spametno Činiti se mora, da se uebi kak gore spomenjeno je, novi položi Činili, i povekšavaii puti s koli i izvažanjem drugov rečenih , nego se izveći, i na pleči iznositi ovakovi drugi iz guste, kade posečeui jesu bili, loze moraju, od oveh osebujno debJešib seČenja do teh dob prestati i zdržavati se mora, doklam mladi brasti i bukve na o^ai visinu izrastu, da njim brezovje podsečeno i padajuće nenaškodi. Bukovi, ali smrekovi kolarom potrebni drugi, i štange vekše, kakti tulikajše roženice vu onoj samo loze strani, koja ono leto za sečenje drevje |